NOVICA

15. 5. 2012

Slovenska in hrvaška vlada spoštujeta podpisane zaveze in vidita razvojno sodelovanje v okviru Evropske unije

(Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM)

(Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM)

(Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM)

(Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA, vir: UKOM)

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes na delovnem srečanju sestal s predsednikom Vlade Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem. V okviru obiska je v dopoldanskih urah predsednik vlade Janez Janša na mariborskem pokopališču Dobrava s položitvijo venca poklonil žrtvam povojnih pobojev na Teznem v Mariboru. Za njim so vence v spomin na žrtve položili še najvišji predstavniki hrvaških oblasti, predsednik Ivo Josipović, premier Zoran Milanović in predsednik hrvaškega sabora Boris Šprem. V skupni izjavi za medije po delovnem srečanju pa sta oba predsednika vlad poudarila, da so odnosi med državama dobri, izpostavila sta tudi skupno voljo ter priložnosti, ki obstajajo v smislu razvoja, tudi v okviru pristopanja Hrvaške k Evropski uniji.


Predsednik slovenske vlade Janez Janša je poudaril, da je Hrvaška že danes peta najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in da je blagovna menjava v zadnjem času, kljub gospodarski krizi,  presegla 2 milijardi evrov. Po njegovih besedah pa se bodo z vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo razširile možnosti sodelovanja tudi pri črpanju kohezijskih sredstev. Kot potencialna področja sodelovanja med državama pa je predsednik slovenske vlade omenil predvsem infrastrukturne projekte, energetiko in zaščito okolja.


V nadaljevanju je premier Janez Janša pojasnil, da se bodo v odnosih med državama spoštovale zaveze, ki sta jih dali prejšnja vlada ali slovenski parlament v zvezi z reševanjem vprašanja meje ali drugih vprašanj. Ob tem je spregovoril tudi o mešani komisiji, ki se bo lotevala razvojnih vprašanj oziroma vprašanj skupnega interesa. Tudi predsednik Vlade Republike Hrvaške Zoran Milanović je poudaril, da resnih odprtih vprašanj med državama ni, da so odnosi med državama dobri in da se bodo morebitna tehnična vprašanja reševala na ravni mešane komisije, ki se bo predvidoma sestala še pred poletjem.


Glede vprašanja nekdanje podružnice Ljubljanske banke sta tako slovenski kot hrvaški premier zagotovila, da na tem področju vse ostaja tako, kot je bilo dogovorjeno v času, ko je Hrvaška zapirala poglavja za vstop v EU, tudi poglavje številka štiri, in da se bodo zaveze, ki so bile dane, spoštovale. Slovenski premier je v zvezi z vprašanjem Ljubljanske banke ob tem dejal, da obe vladi veže, kar je bilo v demokratični proceduri zagotovljeno, podpisano oziroma izpogajano. Tudi hrvaški premier je izpostavil, da je  pri vprašanju Ljubljanske banke morda prišlo do nesporazuma, »saj nas obveze, ki jih je Hrvaška prevzela kot pogoj za zapiranje nekaterih poglavij v postopku pogajanj za pristop k EU, kar je storila prejšnja vlada, enostavno zavezujejo, ne glede na to, ali so za Hrvaško koristne."


Glede približevanja Hrvaške k Evropski uniji, je predsednik slovenske vlade dejal, da  je »slovenski strateški interes, da se Evropska unija širi tudi na Hrvaško in tudi na druge regije in države Zahodnega Balkana. To je tudi podpora strategiji, ki jo ima EU za ta del Evrope.« Po njegovem mnenju zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v Državnem zboru ni pričakovati, postopek pa bo lahko, po besedah predsednika slovenske vlade, stekel v skladu s pričakovanim rokom do začetka druge polovice naslednjega leta.


Tudi hrvaški premier je glede perspektive Republike Hrvaške v Evropski uniji optimističen. Po njegovih besedah je Evropska unija skupni prostor, v katerem obstajajo perspektive za sodelovanje in razvoj. Ob tem je še izpostavil, da tako Slovenija kot Hrvaška poznata prednosti in slabosti druga druge, da smo se v obeh državah v preteklosti veliko naučili, ob tem pa obe državi čakajo novi izzivi, pri čemer se po svojih najboljših močeh prilagajata kriznim časom. 
Na novinarsko vprašanje o uspehih prvih 100 dni slovenske vlade, je predsednik slovenske vlade odgovoril, da je v tem času uspeh, da je prišlo do spremembe v miselnosti pri ljudeh in podpisu izhodišč za nov socialnim sporazum, ki ga Slovenija potrebuje za nove razvojne korake, pri čemer je Zakon o uravnoteženju javnih financ le prvi korak.


Predsednik Vlade RS Janez Janša se je ob robu delovnega srečanja s predsednikom Vlade Republike Hrvaške srečal tudi z mariborskim županom Francem Kanglerjem. Le-ta je predsednika vlade seznanil s položajem Mestne občine Maribor, ukrepi na področju denacionalizacije in varčevanja ter razvojnimi načrti, ki jih mestna občina ima. Nekaj besed sta sogovornika namenila tudi ukrepom vlade, ki jih je župan MO Maribor podprl, saj je Mestna občina Maribor letos in prihodnje leto pred dejstvom, da tudi izvaja racionalizacijo pri nekaterih podjetjih in ustanovah, kjer bodo predvsem združevali ustanove in s tem tudi zmanjševali število zaposlenih.