NOVICA

21. 5. 2012

Premier Janez Janša: »Lastno nacionalno varnost se bistveno ceneje in bolje zagotavlja v okviru severnoatlantskega zavezništva.«

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

Vrh zveze Nato, na katerem sodeluje tudi slovenska delegacija pod vodstvom predsednika slovenske vlade Janeza Janše, se danes končuje z delovnimi zasedanji, na katerih so vodje delegacij razpravljali predvsem o operaciji zveze Nato v Afganistanu in o vlogi zavezništva v prihodnosti.  Voditelji držav članic zveze Nato so v sklepni deklaraciji na vrhunskem zasedanju v Chicagu potrdili, da se bodo enote zavezništva, ki sodelujejo v operaciji Isaf, iz Afganistana umaknile do konca leta 2014, odgovornost za bojne operacije pa bo afganistanskim silam predana že sredi prihodnjega leta.

 

Po omenjenih zasedanjih je predsednik slovenske vlade Janez Janša poudaril, da je tokratni Vrh bil pomembnejši kot je sprva kazalo. »Še posebej sta pomembni dve dimenziji. Prva je vezana na reorganizacijo Nata v času, ko večino razvitega sveta in članic Nata pretresa gospodarska kriza. Vrsta odločitev je bila posvečenih temu, kako za manj denarja zagotoviti enako ali višjo stopnjo varnosti in obrambe in s tem v zvezi je uskladitev deklaracije pomemben korak naprej,« je dejal.

 

V nadaljevanju je predsednik slovenske vlade dejal, da je srečanje v formatu partnerjev, ki sodelujejo pri operaciji Nata v Afganistanu daleč največje v zgodovini Severnoatlantske organizacije. Na tokratnem Vrhu pa je bila bistvena tudi »vmesna ocena uspešnosti akcije, v središču katere je bil sicer Nato, vendar pa je to neka vzorčna akcija mednarodne skupnosti, ki, kot zdaj kaže, se bo tudi z nadaljevanjem po umiku Natovih sil, končala z vsem tistim, kar je potrebno za to, da napori, ki so bili vloženi, ne bi bili zastonj, torej z aktivnostjo, ki bo omogočila, da bodo ti dosežki in premiki v Afganistanu trajni.«

 

Po besedah predsednika slovenske vlade bo najverjetneje marsikatera mednarodna aktivnost, ki se bo vodila po operaciji v Afganistanu, za zgled imela sodelovanje mednarodne skupnosti z Natom. Razloge, zaradi katerih bi ta akcija lahko bila vzor tudi drugim v bodoče, predsednik slovenske vlade vidi v tem, da je pri misiji v Afganistanu šlo za visoko stopnjo usklajevanja, pravočasnega načrtovanja časa po izvedeni akciji in za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za to, da bodo premiki, ki so bili doseženi v pozitivno smer, trajni.

 

»Danes, ko ocenjujemo operacijo Nata v Afganistanu, govorimo o nečem, kar se v prihodnje ne bo zaustavilo samo na neposrednem vplivu na Afganistan, na neposredno soseščino, ampak govorimo tudi o nekem poskusu, metodi, ki odpira nove možnosti in reakcije mednarodne skupnosti na krizne razmere v kateremkoli delu sveta, ne samo v evroatlantskem prostoru,« je ocenil slovenski predsednik vlade Janez Janša. Po njegovem mnenju je izjemno pomembno tudi srečanje Nata s partnerskimi državami, saj le-to prav tako predstavlja nastavke za neko »novo strateško vlogo Nata, ki bo povsem drugačna, kot je bila v času hladne vojne.«

 

Slovenski premier Janez Janša je tudi ocenil, da bo obdobje po letu 2014 v Afganistanu obdobje utrjevanja stabilnosti, v kar bo treba veliko investirati. »Tako bodo različne mednarodne organizacije, pa tudi države, ki danes sodelujejo v okviru partnerstva z zvezo Nato v Afganistanu svojo prisotnost tam ohranile,« je dejal slovenski premier. Ob tem je še dejal, da bo Slovenija po svojih močeh pomagala pri utrjevanju demokratičnih standardov, transparentnosti in gospodarskemu razvoju. »Nato bo ostal kot neka »svetovalna pomoč« afganistanskim varnostnim in obrambnim silam, leta 2014 pa bo dokončno konec vojaške operacije, afganistanske sile, o katerih smo slišali zelo pohvalne besede od kompetentnih ljudi, pa bodo popolnoma prevzele odgovornost za varnost v državi,« je dejal premier Janez Janša. Opozoril je še, da bosta tako mednarodna prisotnost kot tudi mednarodna vojaška prisotnost v Afganistanu ostali dejstvo, vendar pa bo to prisotnost »na osnovi bilateralnih sporazumov med suverenimi državami, kjer vojaška prisotnost ne bo več na osnovi resolucije Združenih narodov, ki predstavlja omejeno suverenost države, v kateri akciji poteka.«

 

Po besedah predsednika slovenske vlade, je za Slovenijo tokratni Vrh pomemben tudi zaradi usmeritve, ki je bila sprejeta skupaj s »Pametno obrambo« in ostalimi aktivnostmi, vezanimi na racionalizacijo, in ki je usmerjena v to, da se upošteva realne ekonomske razmere in da se v tem času ne vztraja za vsako ceno na doseganju cilja 2 % BDP za obrambo. »Zelo pomembno je, da smo se odločili, da bomo isto stopnjo varnosti uporabljali z uporabo rezerv,« je dejal premier Janez Janša.

 

»Slovenija lahko na podlagi deklaracije, sprejete na Vrhu in na podlagi razprav in zaključkov za prihodnost, z veliko stopnjo verjetnosti zagotavlja oziroma verjame, da je možno lastno nacionalno varnost bistveno ceneje in bolje zagotavljati v okviru Severnoatlantskega zavezništva,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je še, da lahko Slovenija na drugi strani Zavezništvu ponudi izkušnje in kapacitete, ki jih ima, na ravni odličnosti.

 

Po besedah slovenskega predsednika vlade, se je Slovenija na tokratnem Vrhu tudi kot ena redkih držav članic zelo odločno zavzela za to, da politika odprtih vrat Zavezništva ne sme ostati nekje v ozadju, ko se vzpostavljajo širša partnerstva in ko zveza Nato postaja globalno orodje za zagotavljanje svetovnega miru in varnosti. »Za regionalni vidik varnosti regije, kjer Slovenija je oziroma na obrobju katere je, je to zelo pomembno,« je dejal slovenski premier. »Po vztrajanju nas in nekaterih drugih držav članic, je politika odprtih vrat v sklepni deklaraciji omenjena kot pomembna prioriteta, posebej opredeljen pa je tudi odnos Zavezništva do držav kandidatk,« je še dejal slovenski predsednik vlade. 

 

Nenazadnje je slovenski premier Janez Janša v pogovoru s slovenskimi novinarji ob robu vrha Nata v Chicagu komentiral tudi včerajšnje volitve v Srbiji. Po njegovih besedah »ne pričakujemo bistvene spremembe v zunanje-politični orientaciji države. Evropska unija je edina realna perspektiva, zato smo bili tudi veseli pro-evropske izjave novega srbskega predsednika Nikolića.«  Po besedah predsednika slovenske vlade je izvolitev Tomislava Nikolića za predsednika Srbije odmevala v evropskem delu Nata, pri čemer je bila sprejeta kot nekaj, kar ni bilo ravno pričakovano, ampak ne bo predstavljalo velikih novosti na relaciji EU - Srbija. »Morda je izvolitev bolj pomembna z vidika notranje-političnih sprememb, medtem ko z vidika pro-evropske orientacije ne računamo na kakšne bistvene spremembe, morda se bodo koraki celo pospešili,« je zaključil premier Janez Janša.

 

Večji del delegacije se po zaključnih zasedanjih na vrhu zveze NATO vrača v Slovenijo, obrambni minister Aleš Hojs pa bo skupaj z veleposlanikom Romanom Kirnom obiskal slovenske vojake v Coloradu Springsu in nacionalno gardo Kolorada v Denverju.