NOVICA

24. 5. 2012

Premier Janez Janša: Finančna konsolidacija in rast sta dve plati iste medalje

(Foto: Thierry Monasse/STA)

(Foto: Thierry Monasse/STA)

(Foto: Thierry Monasse/STA vir: UKOM))

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je sinoči udeležil neformalnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Na zasedanju, ki je trajalo pozno v noč, so voditelji držav Evropske unije izmenjali stališča glede trenutne ekonomske in politične situacije v Evropi. Po zasedanju je predsednik vlade v izjavi za slovenske medije poudaril, da je največja dodana vrednost tokratne razprave dokončna razrešitev umetno ustvarjene dileme o tem,ali je pomembna fiskalna disciplina ali rast. »Prav vsi razpravljavci iz vseh držav so se zavzeli za to, da je potrebno oboje in da gre za obe plati iste medalje,« je dejal slovenski premier. Obenem je ocenil, da je razvojna politika Evropske unije že od samega začetka politika rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. »Beseda »rast« je ključna beseda, okoli katere je zgrajena evropska paradigma,« je dejal. Po njegovih besedah tudi Strategija 2020, ki je ključni razvojni dokument Evropske unije, vsebuje tovrstno razvojno paradigmo. Na ravni Evropske unije pa je po njegovem mnenju več neizkoriščenih priložnosti za krepitev potencialov rasti. Ob tem je slovenski premier tudi poudaril, da lahko k povečevanju rasti in delovnih mest med drugim prispevajo različni trgovinski sporazumi med Evropsko unijo in številnimi  drugimi pomembnimi gospodarskimi partnerji v svetu.

 

Spregovoril je tudi o ukrepih javnofinančne konsolidacije, sprejetih v Sloveniji. Po njegovih besedah Slovenija, odkar je sprejela paket za uravnoteženje javnih financ, neformalno od drugih držav, prejema sporočila, da je na pravi poti. »Čaka pa nas naslednji korak, ki je ravno tako pomemben, to so strukturne prilagoditve in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti, kar je edini pogoj za trajnosti razvoj,« je dejal slovenski premier.

 

V nadaljevanju je slovenski predsednik vlade Janez Janša spregovoril tudi o evropskih obveznicah, projektnih obveznicah in davku na finančne transakcije. Po njegovi oceni so stališča o teh temah med državami različna. »Ko gre za vprašanje evropskih obveznic, je bilo velikokrat poudarjeno, da bi njihova uvedba pomenila spremembo temeljnih pravil igre znotraj Evropske unije, kar bi zahtevalo veliko časa. Glede na to, da več držav članic temu nasprotuje kot podpira, se najbrž tega postopka nima smisla lotiti,« je menil slovenski premier Janez Janša. Ob tem je dodal, da je nekaj več podpore uvedbi projektnih obveznic, glede davka na finančne transakcije pa so stališča podobna kot pri evro-obveznicah. Po njegovem mnenju bo najverjetneje več držav članic samih poizkusilo s tovrstnim davkom, preden bi ga dobili na evropski ravni, pri čemer pa Slovenija tovrstno možnost za zdaj  še preučuje.

 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je spregovoril tudi o stališču, ki so ga voditelji držav obravnavali v zvezi s situacijo v Grčiji.  »Jasno in soglasno je bilo poudarjeno, da je skupna želja, da  Grčija ostane v evro-območju, vendar ob tem, da se drži danih dogovorov,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da bo Evropska unija preko strukturnih in ostalih skladov ter mehanizmov financiranja, iz katerih se je razvoj Grčije v preteklosti že financiral, še naprej skušala pomagati, grškemu gospodarstvu pri doseganju rast.