NOVICA

12. 7. 2012

Predsednik slovenske vlade Janez Janša: "Večjega testa od glasovanja o zlatem fiskalnem pravilu v slovenskem parlamentarizmu še ni bilo"

(Foto: Arhiv KPV)

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je v sinočnjem pogovoru za oddajo Vroči stol na Info TV ocenil, da bi s  sprejetjem zlatega fiskalnega pravila v ustavo, Slovenija bistveno izboljšala svoj mednarodni-javno finančni položaj. »Ni posamičnega ukrepa, ki bi lahko bolj izboljšal slovenski mednarodni finančni položaj, kot pa je ta posamični ukrep,« je dejal. Ob tem je dodal, da vlada in koalicija glede tega prevzemata vso odgovornost v okvirih in v razmerju moči kot jo imata, vendar  pa koalicija nima dvotretjinske večine v parlamentu, zato morajo odgovornost glede glasovanja o vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo prevzeti vse parlamentarne stranke. »Po izpisku glasovanja se bo videlo, kdo misli resno, s tem ko govori o tem, kar piše v ustavni prisegi, da bomo delali za blaginjo Slovenije in kdo ne. Večjega testa doslej v slovenski parlamentarni zgodovini še ni bilo,« je opozoril predsednik vlade.

 

Glede stanja slovenskega bančnega sistema in številkah domnevnih slabih kreditov v Novi Ljubljanski banki, je premier Janez Janša ocenil, da je stanje deloma boljše od tega, kar se prikazuje z govoricami o šestih ali pa osmih milijardah, o konkretnih številkah pa ni želel špekulirati. Premier je tudi dejal, da se bo vlada  na današnji seji seznanila s stanjem v eni od slovenskih bank, v Novi Ljubljanski banki, glede stanja v drugih dveh pretežno državnih bankah in ostalih bankah, pa lahko »ugibamo na podlagi relativno skopih informacij, ki jih imamo od Banke Slovenije.« Ob tem je še dejal, da na podlagi slike ene banke, ni možno verodostojno sklepati, o tem, kakšno je celovito stanje. Opozoril pa je tudi, da  dokler stanje ne bo znano, tudi dolgih vrst, ki bi hotele kupiti slovensko nacionalno srebrnino ni in jih ne bo.

 

Premier Janez Janša se je pri tem ustavil tudi pri ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, o katerem bo v prihodnjem tednu potekalo glasovanje v Državnem zboru. Tudi to glasovanje bo po navedbah predsednika vlade za potencialne poslovne partnerje NLB predstavljalo ključen signal. »Če bo ta zakon sprejet, potem bodo potencialni partnerji pripravljeni pričeti prve preliminarne pogovore, če pa te rešitve ne bo, pa seveda ne,« je dejal predsednik vlade. Z ustanovitvijo holdinga in njegovim funkcioniranjem bi po besedah premierja na nek način zavarovali tudi žepe slovenskih davkoplačevalcev. »Vendar pa je najprej treba ugotoviti realne razmere, šele kasneje pa iskati rešitve,« je dejal predsednik vlade. Dejal je še, da bo Slovenski državni holding funkcioniral tudi z namenom, da polni pokojninsko blagajno in na ta način razbremenjuje neposredne pritiske na plače in proračun. »Upokojenci, če govorimo v teh terminih, bodo z ustanovitvijo holdinga okrepili kapitalski del pokojninske blagajne,« je dejal predsednik vlade Janez Janša.

 

Na vprašanje o nasprotovanju javnosti zaradi znižanja pokojnin po Zakonu o uravnoteženju javnih financ, pa je predsednik vlade odgovoril, da omenjeni zakon ni posegel v pokojnine oziroma v vplačane prispevke v pokojninsko blagajno, temveč le v del za rekreacijo in dodatke, ki so plačani iz proračuna in kjer zaradi izplačila raznoraznih dodatkov govorimo o 53 različnih kategorijah. Ob tem je dodal, da se je pri pripravi zakona in ob analiziranju kategorij iskalo kolikor možno pravično rešitev, s tem, da so obstajali limiti.  »Kadarkoli je tak poseg šel pod povprečno pokojnino, ali pa pod povprečen znesek pokojnine, je učinek prenehal delovati,« je dejal premier. Poudaril pa je tudi, da vlada dela analizo učinkov glede na sam sistem, ki je bil vzpostavljen, ZPIZ pa bo zaprosila za analizo pritožb, pri čemer bo za primere, kjer bo ugotovila, da obstajajo nesorazmerja, predlagala popravke. Premier je ob tem spomnil tudi na ukinjanje kmečkih pokojnin v preteklem vladnem mandatu, ko se je 15.000 ljudem le-te ukinilo, pri čemer ob tem ni bilo »nobenega kravala«.

 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v pogovoru tudi opozoril, da smo se v Sloveniji v zadnjih treh letih zadolžili preko mere in da bo pri proračunih za leto 2013 in 2014 treba ponovno porezati porabo ter sprejeti še bolj restriktivne varčevalne ukrepe. Takrat, ko bo potekala razprava o tem in ko se bo soočilo z dejanskim problemom,  »bodo polemike o znižanjih dodatkov izgledale kot slaba šala.« Tudi v letošnji jeseni po besedah predsednika slovenske vlade Slovenijo čaka veliko težkih in napornih odločitev in »veliko trdih orehov bo treba streti.« Slovenija po njegovih besedah namreč še ni izšla iz krize. »Z zakonom o uravnoteženju javnih financ smo naredili majhen korakec, ki je moralno velik, ker smo ga uskladili s socialnimi partnerji in ker je bil sklenjen pakt med vlado in državljani, ampak smo še daleč od tega, da bi bili blizu površine in da bi lahko normalno dihali svež zrak,« je dejal slovenski premier.

 

Glede bližajoče se kampanje za predsedniške volitve in glede instituta predsednika države pa je premier dejal, da si za Slovenijo želi predsednika, ki bo, tako kot se dogaja v drugih evropskih državah, sposoben nagovoriti državljane in reči, da je nekatere stvari enostavno treba narediti zaradi prihodnosti nas, naših otrok in prihodnjih generacij.

 

V pogovoru za Vroči stole je predsednik vlade sicer spregovoril tudi o gospodarskih ukrepih, evropskih sredstvih, učinkih Zakona o uravnoteženju javnih financ, o t. i. izbrisanih, o razmerah v Evropski uniji ter o stanju znotraj koalicije ter drugih aktualnih temah.