NOVICA

17. 7. 2012

Sprejem zakonodaje je vitalnega pomena za državo

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

Predsednik Vlade RS Janez Janša je na današnji 16. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije spregovoril o nedokončanih strateških projektih in zamudah, ki jih je Slovenija pridelala v zadnjih nekaj letih ter o ukrepih za rast, ki jih bodo poslanke in poslanci obravnavali na tokratni seji.


Po besedah predsednika vlade je »izjemno pomembno«, da se pred obravnavo dnevnega reda seje podrobneje pogleda poročilo o strateških zamudah, ki jih je Slovenija pridelala v zadnjih treh letih oziroma v zadnjem obdobju, zaradi česar obstaja tudi dodatna potreba po sprejemu nekaterih ukrepov. Ocena, ki izhaja iz strateških zamud pri projektih, je po njegovih besedah v veliki meri osnova za številne ukrepe, ki so vključeni v zakonodajo, ki je vitalnega pomena za državo. Premier je ob tem izpostavil, da bodo na tokratni seji obravnavani zakoni, ki odpravljajo na stotine ovir in blokad, nujnost sprejetja pa je utemeljena tudi z javnofinančnim položajem Slovenije.


Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru poslankam in poslancem poudaril, da poročilo o nedokončanih strateških projektih po ministrstvih skupaj z informacijo o uresničevanju Strategije razvoja Slovenije 2005-2013 in Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 predstavlja izhodišče za ugotovitev dejanskega stanja in nadaljnje ukrepe. Po njegovih besedah je vlada začela tudi s pripravo strategije razvoja Slovenije za obdobje po letu 2013, ki bo tudi osnova za črpanje evropskih sredstev v naslednji evropski perspektivi, pri čemer se je srečala tudi z oceno tega, kaj je bilo iz strategije uresničeno. »Pogled na poročilo o uresničevanju strategije in ostalih dokumentov, ki jih ima država v zadnjih letih, da prazno sliko,« je dejal premier Janez Janša in dodal, da toliko zamud, kot jih je bilo pridelanih, v prihodnjih nekaj letih »ne bo mogoče v celoti nadoknaditi, niti odpraviti vseh negativnih posledic.« Poudaril je, da so finančna sredstva na nekaterih projektih v preteklosti sicer bila zagotovljena, vendar pa ni bilo narejenega nič bistvenega v smeri, da bi se jih porabilo. Vlada pa je po besedah premierja v času finančne suše in v luči dejstva, da so investicijska sredstva omejena na evropska sredstva, dolžna narediti vse, »da odpravimo ovire, ki onemogočajo ali otežujejo to, da bi ta sredstva uporabili.«


Po besedah slovenskega premierja, je bilo nekaj zakonov, ki odpravljajo ovire in izboljšujejo poslovno okolje v Sloveniji že sprejetih, pri čemer je opozoril, da bi določene ukrepe lahko sprejeli že prej in da bi seja Državnega zbora z dnevnim redom, kot ga ima tokratna seja, morala biti že prej. »Če bi seja s takšnim dnevnim redom bila že pred tremi leti, bi nam bilo vsem bistveno lažje. Če bomo pa še naprej odlašali, bo situacija še težja, lahko tudi nerešljiva in tega bi se morali posebej zavedati,« je dejal premier.


V nadaljevanju je predsednik slovenske vlade Janez Janša spregovoril o strateških zamudah na posameznih področjih. Na področju financ smo, po njegovih besedah, podedovali dve strateški zamudi, in sicer ureditev upravljanja s kapitalskimi naložbami ter zamudo pri odpravi finančnega krča. Premier je spomnil, da bi že vlada Boruta Pahorja do 30.6.2011 morala sprejeti strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami, kar ni bilo uresničeno, zato je ta vlada začela delati na tem. Rezultat tega dela pa je celovit koncept upravljanja s kapitalskimi naložbami v okviru Zakona o Slovenskem državnem holdingu. »Ta zakon bo omogočil celovito strategijo in upravljanje nacionalnega premoženja in tudi odprodajo strateških naložb,« je dejal slovenski premier.


Druga strateška zamuda na področju financ, pa  je neodpravljanje finančnega krča. Premier je ob tem opozoril, da je stanje v slovenskem bančnem sistemu izjemno resno, slovensko gospodarstvo je prezadolženo in kreditno nesposobno, prav tako pa ne smemo pozabiti niti na zaostreno mednarodno gospodarsko okolje, ki se mu Slovenija kot izvozno naravnano gospodarstvo mora prilagoditi. Premier Janez Janša je ob tem še poudaril, da bo z  ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga uresničeno čiščenje bilanc bančnega sektorja, kar bo povečalo kreditno sposobnost bank, ki se bo lahko prelila v lažje kreditiranje podjetij. »Kako se bodo ti ukrepi prelili v gospodarsko rast, pa bo odvisno od sprejetih ukrepov za pospešitev rasti in ukrepov, ki se jih obravnava na izredni seji Državnega zbora,« je dejal slovenski predsednik vlade in poudaril, da je dinamika prelivanja odvisna tudi od dinamike stanja v mednarodnem okolju. Ob tem je še dejal, da je vlada sprejela tudi nekaj rešitev za regulacijo bančnega sistema ter ob tem navedel zakone, ki to rešitev ponujajo. Izpostavil je še, da se na tokratni izredni seji Državnega zbora napada večji del problemov, ki so osnova za kreditni oziroma finančni krč.


Po besedah slovenskega predsednika vlade so bila na področju gospodarstva narejene bistvene strateške zamude pri črpanju evropskih sredstev. Izpostavil je, da če bi prejšnja vlada nadaljevala z dinamiko investiranja evropskih sredstev, kot je bila značilna v mandatu 2004-2008, bi moralo biti danes v projekte v Sloveniji investiranih najmanj 500 milijonov evrov več evropskih sredstev, »to pa bi lahko pomembno omililo tudi finančno sušo v Sloveniji.«


Slovenija je pridelala tudi velike zamude na področju okoljske, prometne infrastrukture in na področju prostora, pri čemer se projekti na omenjenih področjih ne izvajajo v skladu s predvideno dinamiko. »Urgentno smo sprejeli ukrepe za pospešitev črpanja sredstev in odpravo zaostankov, vsega pa ne bo mogoče nadoknaditi, vendar je zadnje stanje takšno, da smo prišli na pozitiven neto položaj znotraj EU,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je opozoril tudi na zamude na področju železniške infrastrukture, kot tudi na zamude na področju izgradnje cest, avtocest in realizacije državnih prostorskih načrtov. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše zamujenih aktivnosti v kratkem času enostavno ni možno nadoknaditi, neustrezna pripravljenost projektov, neumeščanje v prostor, revizijski postopki pa so rak rana tovrstnih zamud.


Tudi na področju energetike, znanosti, kulture in športa, so zamude glede na poročilo o nedokončanih strateških projektih precejšnje, pri tem pa je predsednik vlade med drugim izpostavil zamude pri razvoju širokopasovnih omrežij na belih lisah, razvoj mobilnih komunikacij 4. mobilne generacije, nadaljnji razvoj prizemne digitalne radiodifuzije in novi zakon o elektronskih komunikacijah. Opozoril je tudi na neizvedene programe pri kakovosti zraka in na zaostanke na upravnih postopkih Agencije RS za okolje. Neizvedeni programi in projekti ter zamude pri le teh so Slovenijo pripeljale tudi pred sodišča EU.


Na področju obrambe se je prejšnja vlada po besedah premierja Janeza Janša tri leta ukvarjala s tem, ali bo prekinila ali ne, pogodbo za srednje oklepna vozila, a se na koncu ni nič odločila. Premier pa je še opozoril, da tudi na področju pravosodja še vedno beležimo velike sodne zaostanke, pri čemer je čas za reševanje gospodarskih sporov štirikrat daljši od evropskega povprečja, kar je tudi eden od vzrokov za propad podjetij in plačilno nedisciplino. »Velik gospodarski kriminal pa v teh letih ni doživel nobenega epiloga,« je poudaril premier. Na področju zdravstva so odprti investicijski projekti, pri čemer je problem tudi pomanjkanje finančnih sredstev.


Predsednik vlade je še dejal, da je zamud še več, vendar pa da vseh ni mogoče naštevati. Opozoril pa je, da je Slovenija na strateškem področju zamudila tudi pri projektih, ki so bili namerno zavlačevani, ter pri tem opozoril na projekt Emonika. Če bi ta projekt bil izveden, ne pa zaustavljen s strani ljubljanskih mestih oblasti, bi lahko danes govorili o približno 2000 novih delovnih mestih v okviru tega projekta, je dejal premier.


Po njegovih besedah gre vzroke za številne zamude na več različnih področjih iskati v tem, da se je v Sloveniji v zadnjih letih do popolnosti vzpostavil sistem, ko se vlada iz ozadja, ko se pri vsakem projektu iščejo koristi posameznikov ali interesnih skupin, ki se tudi prepletajo ali pa so si nasprotujoči. Po mnenju predsednika vlade Janeza Janše je tako torej večina blokad sistemsko omogočena z namerno zapletenimi procedurami, ki zaradi svoje nepreglednosti omogočajo korupcijo. »Do potankosti razdelan sistem blokad to državo na vseh ravneh, tudi sistemskih, uničuje,« je še dejal. Ob tem je opozoril, da se protikorupcijska komisija proti tovrstni ureditvi in zapletenosti postopkov ni oglasila, ob poenostavitvi pa se je, kar jo postavlja v čudno luč. Po njegovih besedah v takšnem sistemu, ki je vzpostavljen, tisti, ki zamude povzročajo, ne odgovarjajo. Edini, ki za zamude odgovarja, vsaj v političnem smislu ob vsakokratnih volitvah, pa je odgovorni minister, ki zadeve rešuje.


Premier je nenazadnje tudi dejal, da je vlada z zakonom o uravnoteženju javnih financ naredila le polovico tega, kar bi bilo treba še narediti in da nas bo v jeseni, ob sprejemanju proračunov za leti 2013, 2014 čakalo še veliko dela.