NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša na slovesnosti v Poljčah: »Upam, da bodo naslednji dnevi prinesli enake rezultate kot tisti novembrski izpred 22 let v Poljčah«

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes udeležil slovesne obeležitve odločitve o slovenski samostojnosti Poljče 1990–2012, ki je potekala v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. V slavnostnem nagovoru je predsednik vlade poudaril predvsem dvoje, kar je bistveno zaznamovalo ta zgodovinski trenutek iz leta 1990, to je pogum in povezovalnost. 

V tej zgodovinski dvorani je bila sprejeta najpomembnejša politična odločitev, povezana s slovensko osamosvojitvijo, to pa je bila odločitev takratne Demosove koalicije oziroma Demosovega poslanskega kluba. »Ta pogumna odločitev v teh prostorih je bila rezultat dejstva, da se je prvotni načrt Demosove koalicije o osamosvojitvi Slovenije na način, da pripravi ustavo in jo potrdi, ni mogel uresničiti brez dvotretjinske večine v parlamentu. Te pa Demosova koalicija takrat ni imela, saj takratna opozicija ideje ni podpirala,« je uvodoma povedal predsednik vlade Janez Janša. Slovenija je bila takrat politično razdeljena, saj je opozicija podpirala zamisel o ohlapni konfederaciji. Šlo je torej za bistveno vprašanje, ali bomo postali gospodarji na svoji zemlji ali ne. Intelektualni krogi takratnega Demosa so takrat v tej dvorani predstavili zamisel, da se najprej izpelje plebiscit in se šele nato sprejme ustava. »Kasneje se je izkazalo, da je bila to edina razumna rešitev, ki smo jo imeli Slovenci na voljo za to, da smo za relativno nizko ceno izšli iz tega krvavega vrtinca razpadajoče Jugoslavije,« je poudaril predsednik vlade. Dodal je še, da je bila to pravočasna, pogumna in pravilna odločitev, za kar je vsem takratnim deležnikom tudi čestital, saj »v slovenski zgodovini ni primerljive odločitve o usodi slovenskega naroda s tako pozitivnimi posledicami kot prav ta«. Drugi dejavnik, ki ga je predsednik vlade poudaril, pa je bila takratna moč povezovanja, ki je omogočila, da se je ta zamisel pobudnikov Demosa in intelektualnih krogov kljub močno razdeljeni Sloveniji tudi uresničila. To je bil korak pridobivanja širše podpore, pri čemer je bila po besedah predsednika vlade ena ključnih osebnosti tistega časa dr. Jože Pučnik. Povezovalna politika takratnega Demosa se je izrazila v takratni enotnosti na plebiscitu. 

 

Ob koncu slavnostnega nagovora je predsednik vlade prešel na današnji čas in dejal, da je tudi danes Slovenija na preizkušnji. »Ne tako usodni kot takrat, pa vendar na zelo resni, saj gre tudi danes za suverenost. Takrat je šlo za našo odvisnost od Beograda, danes pa nam grozi, da postanemo preveč odvisni od tistih, pri katerih smo se v zadnjih letih pretirano zadolžili.« Vlada se je po zgledu povezovalnosti iz časa Demosa trudila od vsega začetka, da bi ukrepe, ki so nujno potrebni za izhod iz krize in dolgoročno ustalitev razmer, čim bolj uskladila tako s socialnimi partnerji kot tudi z opozicijo, ki ni sprejela predloga skupnega partnerstva za izhod iz krize. »Upam, da bodo naslednji dnevi prinesli enake rezultate kot tisti novembrski dnevi pred 22 leti v Poljčah. Mislim, da boljšega zgleda za sodelovanje, dela za skupno dobro, popuščanje in iskanje kompromisov v nekem realnem času ni moč imeti. To je vrednostno središče slovenskega naroda, ki Slovencev ne deli,« je še dejal predsednik vlade in pozval k posnemanju tega svetlega zgleda v celoti, saj le tako slovenska suverenost ne bo ogrožena.