NOVICA

4. 12. 2012

Predsednik Vlade RS Janez Janša: »Kar se danes kaže kot glavni problem na površini, ima precej globlje korenine«

(Foto: Arhiv KPV)

Predsednik Vlade RS Janez Janša  je po rednem srečanju koalicije v izjavi za medije povedal:"Upam, da bo to, kar se dogaja po državi, na koncu rezultiralo v rešitvah, ki bodo proti centralizmu, ki bodo šle v regionalizacijo in v drugačno delitev dohodka. Da se bodo iz državnega proračuna prerazporedile dve do tri milijarde na nižje ravni, v lokalne in regionalne proračune, kjer se bo odgovornost porazdelila, glede na pristojnost za razpolaganjem z denarjem."

 

»Ljudje, ki živijo pod nekim nivojem dohodkov, in se težko prebijajo iz meseca v mesec, na ta način izražajo protest,« je dejal predsednik vlade in dodal, da lahko politika govori kar koli v zvezi s spremembami, a se ne bo nič spremenilo, dokler ne bomo ustvarili boljših ekonomskih razmer.

 

»Tudi reakcije na te razlike v dvajsetih letih samostojne Slovenije niso bile prave, niti v kriznem času ne. V lanskem letu je 60 odstotkov denarja šlo osrednje-slovenski regiji, 40 odstotkov pa ostalim regijam,« je stanje opisal predsednik vlade. Dodal je, da je centralizem eden od osnovnih vzvodov upravljanja te države in da nobenega od teh problemov, ki se danes kažejo kot politični, ne bomo odpravili brez odprave nesorazmerne razvitosti. »Tudi če pogledamo volilno udeležbo na petih zadnjih volitvah v Sloveniji,- kar pomeni, da to ni samo nekaj, kar se je zgodilo na zadnjih predsedniških volitvah - vidimo, da je nižja stopnja razvitosti v izraziti korelaciji s stopnjo udeležbe na volitvah. Nižja je razvitost regije, višja je brezposelnost in nižja je udeležba na volitvah.« 

 

»Marsikaj, kar se danes kaže kot glavni problem na površini, ima precej globlje korenine. In to bo težje odpraviti,« je opozoril predsednik vlade Janez Janša. Koalicija se je uskladila za sistem, s katerim bo odpravila te blokade. Nič od tega pa ne bo povečalo udeležbe državljank in državljanov na volitvah in zaupanja v institucije, dokler se ne bo spremenila ekonomska situacija. In dokler ne bodo ljudje dobili občutka, da živijo v pravični, ne le pravni državi. »Država je pravna, ima zakone, ampak ti zakoni ne veljajo za vse enako. Na sodiščih je skoraj pol milijona sodnih zaostankov, kar pomeni, da ima skoraj vsak tretji polnoletni državljan nek osebni problem, ki ga ne more rešiti v realnem času." To pa se odraža v nezadovoljstvu, ki ga dodatno krepi gospodarska in finančna kriza. 

Predsednik vlade je povedal, da si ne dela iluzij, da bi bili vsi potrebni ukrepi usklajeni v kratkem času. So se pa danes v okviru koalicije dogovorili za metodo. V prihodnjih dneh bo sklican sestanek vseh predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, kjer bodo vsi predlogi obravnavani. »Upam, da bo tokrat drugače kot junija, ko se nismo znali dogovoriti, in so nam padale bonitetne ocene,« je izpostavil premier Janša in dodal, da ima tudi opozicija tukaj svojo odgovornost za spremembe, kjer je potrebno širše soglasje. 

 

Glede možnosti sprememb v zvezi z odpoklicem poslanca je predsednik vlade povedal: »Mislim, da bo veliko nasprotovanja stroke, da se to ne da in da ni v skladu z Ustavo RS. Je pač potrebno spremeniti Ustavo RS.« 

 

Predsednik vlade je v komentarju nedavnih protestov in pozivov k odstopu mariborskega župana dejal, da zamenjava župana ne bo rešila strukturnih problemov, ki jih ima Slovenija. Ta v temelju izhaja iz izrazite razlike med razvitostjo vzhoda in zahoda države. »Imamo osrednjo ljubljansko regijo in zahodni del Slovenije, ki je razvit na 106 odstotkov evropskega povprečja in imamo vzhodno Slovenijo, ki je na 73 odstotkih razvitosti. In imamo Ljubljano, ki je bolj razvita kot Nemčija v povprečju, ter vzhodno regijo, ki je na stopnji razvitosti Madžarske.« Predsednik vlade je dejal: »V Mariboru lahko zamenjate na leto dva župana, a strukturnih problemov s tem ne bomo rešili.« Dodal je, da so bili radarji povod in ne vzrok za nastalo situacijo.