NOVICA

8. 2. 2013

Predsednik Vlade RS Janez Janša: "Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna"

(Foto: Thierry Monasse/STA)

(Foto: Thierry Monasse/STA)

"Cilj Slovenije v pogajanjih je bil ohranitev položaja neto prejemnice sredstev. V primerjavi s povprečjem EU 28 je Slovenija v zadnjih sedmih letih kljub krizi napredovala, še posebej njena zahodna kohezijska regija. Kljub temu pa bo Slovenija do leta 2020 ostala neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. Še več. Njen neto finančni položaj bo občutno boljši," je konec pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014–2020 ocenil predsednik vlade Janez Janša.
 
V tekoči finančni perspektivi naš neto položaj znaša +0,87 % slovenskega BND, v obdobju 2014–2020 pa bomo upravičeni do +1,03 % BND. Na letni ravni to pomeni okrog 370 milijonov EUR, v celotnem obdobju 2014–2020 pa bo za približno pol milijarde EUR boljši, kot je bil v obdobju 2007–2013.
 
Evropski svet je danes potrdil sedemletno finančno perspektivo za obdobje 2014–2020, ki znaša 959 milijard EUR oziroma 1,0 % BND Evropske unije. Kot je poudaril predsednik vlade Janez Janša, "se je prvič v zgodovini zgodilo, da EU sredstva zmanjšuje". To pomeni, da bo denarja za približno 3,5 % oziroma približno 30 milijard EUR manj kot v tekočem obdobju 2007–2013. Sredstva kohezijske politike se znižujejo za 8,4 %, sredstva skupne kmetijske politike pa za 11,3 %. Več sredstev kot do zdaj je namenjenih raziskavam, inovacijam, izobraževanju – zlasti mladih – in infrastrukturi, kar je z vidika krepitve konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v Evropski uniji vsekakor zelo dobro. Odprt je poseben program v višini 6 milijard € za reševanje problema zaposlenosti mladih za tiste regije v EU, v katerih delež mladih brez dela presega 25 %. "Gre za poseben program, ki smo ga zelo pozdravili," je povedal predsednik vlade.
 
Na področju kohezijske politike nam je pred novembrskim zasedanjem grozilo 43-odstotno znižanje sredstev. Na pogajanjih nam je uspelo kohezijsko ovojnico izboljšati za skoraj pol milijarde EUR, tako da bomo z današnjim dogovorom upravičeni do skoraj treh milijard EUR v sedmih letih.
 
Od tega nam je v vzhodni Sloveniji, ki ji je sprva grozil celo 45-odstotni padec sredstev, uspelo zagotoviti dodatnih 308 milijonov EUR. Sem spada tudi poseben dodatek s konca pogajanj v višini 75 milijonov EUR. Zahodna Slovenija, ki po novem spada med razvite regije EU, bo še vedno upravičena do 60 % kohezijskih sredstev, zahvaljujoč tako imenovani varnostni mreži, za katero si je Slovenija močno prizadevala. Brez nje bi bila ta sredstva pol manjša.
 
V skupni kmetijski politiki bo Slovenija v celoti prejela skoraj 1,6 milijarde EUR. Od tega je dobrih 744 milijonov evrov namenjenih za razvoj podeželja, za katerega nam je v Sloveniji uspelo izposlovati dodatek 150 milijonov EUR. Za skupno ribiško politiko ter okoljske in podnebne projekte v okviru programa LIFE pa si Slovenija lahko obeta še dodatnih 50 milijonov EUR.
 
V naslednjem finančnem obdobju je torej Slovenija upravičena do okrog 5,3 milijarde EUR evropskih sredstev, od tega 4,5 milijarde v okviru nacionalnih ovojnic. Predsednik vlade je ob tem opozoril tudi na pomen absorpcijske sposobnosti države, pri kateri je Slovenija trenutno v kar dobrem položaju. "Če ne bo večjih zastojev, bomo evropska sredstva, ki so na razpolago v tekoči finančni perspektivi, tudi počrpali," je ocenil predsednik vlade in opozoril, da bi bilo ob večjih zastojih ogroženih med 300 in 500 milijonov evrov evropskih sredstev.
 
Tokratna pogajanja so bila po besedah predsednika vlade Janeza Janše zelo podobna tistim leta 2005, a s to razliko, da tedaj niso bila uspešna, zdaj pa je bil dogovor dosežen. Nihče ni bil sicer izjemno zadovoljen, saj so se sredstva prvič znižala. To je "kompromis v vse strani", je ocenil predsednik vlade in dodal, da proračun sicer ni idealen, je pa glede na trenutne razmere v Evropi "bistveno večji približek idealnemu, kot pa če bi struktura ostala enaka, kot je v tekoči finančni perspektivi". Opozoril je še na vlogo Evropskega parlamenta, ki ima tokrat prvič vlogo potrjevalca proračuna, in ocenil, da bodo evropski poslanci, "čeprav v številkah ni vsega, kar si je Evropski parlament želel", po temeljiti razpravi potrdili večletni finančni okvir.
 
Predsednik vlade je v odgovoru na novinarsko vprašanje potrdil tudi srečanje s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem, s katerim sta se pogovarjala o reševanju spora zaradi prenesenih vlog nekdanje LB v Zagrebu. Predsednik vlade je povedal, da se po zadnjih sestankih in pogovorih na različnih ravneh "neka rešitev nakazuje, vendar je koncept v grobi fazi". Kot je še ocenil, je "ideja obetajoča, vendar je potreben še kakšen mesec dni proučevanja in usklajevanja", kar pa se po njegovih besedah ne bo dogajalo pred kamerami. Če se bo naprej vse odvijalo po takem časovnem načrtu, je lahko rešitev za odločanje na mizi nekje sredi prihodnjega meseca. "Če bo ta poskus uspešen, potem bo Slovenija tudi začela s postopkom ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.