NOVICA

22. 10. 2012

Predsednik Vlade RS Janez Janša o temeljnem pomenu sprejetja proračunov za ponovno rast

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

Predsednik vlade Janez Janša je danes na 7. redni seji Državnega zbora predstavil predloge proračunov za leti 2013 in 2014 kot enega od petih temeljnih ukrepov, ki morajo biti sprejeti za ponovno rast v Sloveniji. V svojem govoru je predstavil težavne razmere, v katerih je morala Vlada RS tokrat sprejemati proračun, in današnji čas primerjal z razmerami med osamosvojitvijo. V nadaljevanju je predstavil vseh pet temeljnih ukrepov, ki morajo biti sprejeti, zato da bi lahko kot celota imeli potrebne učinke, poleg predlaganih proračunov še sanacijo bančnega sistema, stabilizacijo pokojninskega sistema, prožnejši in varnejši trg dela ter učinkovitejše in preglednejše upravljanje državnega premoženja. Ob tem je poudaril pomembnost izpolnjevala obljub, ki jih je Slovenija dala mednarodni skupnosti, ter zavedanje vlade o nujnosti sprejetja nepriljubljenih ukrepov, katerih končni cilj je ustvarjanje novih delovnih mest.

 

V uvodu je predsednik vlade spregovoril o težkih razmerah v mednarodnem in domačem okolju, v katerih je Vlada RS tokrat sprejemala potrebne predloge proračunov. »Slovenija je iz stabilne in rastoče države v zadnjih kriznih letih postala država z najvišjim trendom naraščanja javnega dolga v Evropi, zato so tudi dosežki fiskalne ekspanzije v obdobju 2009–2011 predvsem odraz visoke cene zamujenih priložnosti,« je razložil predsednik vlade. Ob tem je poudaril, da je realni obseg bruto domačega proizvoda v državi danes pod ravnjo izpred petih let, da smo po bruto domačem proizvodu na prebivalca, po kupni moči, izgubili že skoraj celo desetletje ter da je realen obseg investicij padel celo na raven izpred trinajstih let.

 

»Več kot 8 milijard evrov zadolžitev iz obdobja 2009–2011 se je na koncu namesto v večji gospodarski rasti, investicijah in razvoju odrazilo z eno milijardo nižjem bruto domačem proizvodu in v 48 tisoč dodatnih brezposelnih,« je nadaljeval in poudaril, da si je vlada s predlaganimi proračuni prizadevala nadoknaditi tiste obljube, od katerih smo se v zadnjih treh letih oddaljevali, ter ponovno vzpostaviti zaupanje domačih in tujih partnerjev v sposobnost Slovenije, da lahko sama obvladuje javnofinančno porabo. »Tudi tokrat seveda ta cilj ni enostaven, ta naloga ni lahka, tudi zato, ker so bile jesenske napovedi za evro območje za celotno Evropsko unijo, pa tudi za celotno svetovno ekonomijo slabše od spomladanskih in napovedi so se poslabšale tudi za Slovenijo,« je še dodal. 

 

Predsednik vlade je v nagovoru opozoril na trend zmanjševanja sredstev za investicije, ki so nujne za gospodarsko okrevanje, in poudaril, da se v predlaganih proračunih bistveno povečuje indeks investicij v odnosu do plač in materialnih stroškov. Ob tem je predsednik tudi grafično predstavil primerjavo med javnofinančno politiko v mandatu 2004–2008, ki je temeljila na relativno višji rasti investicij in materialnih stroškov, na zniževanju transferjev in na relativno zmernem povečevanju mase plač, ter javnofinančno politiko v obdobju zadnjih treh let. Izhajajoč iz primerjalnih podatkov, je predsednik vlade obrazložil nujnost ukrepanja, saj, da gre za »tisti del proračuna, ki je fleksibilen, kjer je pač najlaže zarezati brez tega, da se takoj pozna, brez tega, da se sprejema boleče zakone in prilagoditve. Cena za takšno ravnanje seveda pride šele čez nekaj let. In tista leta so sedaj.«

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša predstavil tudi druge temeljne ukrepe, ki jih mora Slovenija sprejeti zato, da bo lahko doživela ponovno gospodarsko rast. Na kratko je predstavil potrebo po sanaciji bančnega sistema, prožnejšem in varnejšem trgu dela, stabilizaciji pokojninskega sistema ter preglednem in učinkovitem upravljanju državnega premoženja. »To ni samo stališče vlade, to ni samo nekaj, kar se pravzaprav tudi brez kakšnega širšega ekonomskega znanja vidi na daleč, to je tudi uradno stališče Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada,« je povedal o institucijah, katerih mnenje je po njegovih besedah z vidika mednarodnega položaja Slovenije zelo pomembno ter med drugim vpliva tudi na bonitetne ocene države in vrednost državnega premoženja.

 

Po predstavitvi naštetih temeljnih ukrepov je predsednik vlade poudaril, da njihovo sprejetje še vedno ne pomeni varčevanja in da se bo morala Slovenija tudi v naslednjih dveh letih še vedno zadolžiti za milijardo evrov na leto zaradi proračunskega primanjkljaja. Ob tem je spomnil na uspešno, vendar manj ugodno zadolžitev na dolarskem trgu, ki bi bila po njegovih besedah še bistveno nižja, če bi Slovenija pravočasno vpisala fiskalno pravilo v Ustavo RS. »Mi smo ob tej operaciji svojo kredibilnost ponovno, vendar tokrat zadnjič postavili na tehtnico. Tisti, ki smo jim te ukrepe predstavili, so verjeli, da bodo uveljavljeni, ampak, kot že rečeno, zadnjič vnaprej. Za naslednjič bodo dejansko morali biti uveljavljeni in seveda tudi bodo, tako ali drugače, ker sicer se Slovenija ne bo mogla normalno prebijati skozi to razburkano morje krize in bo izgubila del svoje suverenosti,« je opisal. 

 

Nazadnje je predsednik vlade kot cilj opredelil povrnitev zaupanja vlagateljev na mednarodnih finančnih trgih ter sprejetje takih makroekonomskih in drugih strukturnih ukrepov, ki bodo slovenskemu gospodarstvu zagotovili tudi dolgoročni potencial za rast. Predsednik je ponovil, da gre za našo prihodnost in da je ta odvisna samo od nas. »Ukrep, ki je pred vami, proračun za prihodnji dve leti, vodi stran od krize, vodi na pot ponovne rasti, zato vlada predlaga, da proračun in spremljajoče dokumente podprete,« je na koncu pozval predsednik vlade. 

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal še na poslanska vprašanja opozicijskih poslank iz poslanske skupine Pozitivne Slovenije – Maše Kociper in Alenke Bratušek, vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janka Vebra in poslanca iz vrst Slovenske demokratske stranke Andreja Širclja.