NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša ob koncu obiska v regiji: »Vlada gre med ljudi zato, da rešuje njihove težave«

»V tej regiji je les ena najbolj perspektivnih panog. Kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi predstavlja les za Slovenijo neizkoriščeno bogastvo,« je dejal predsednik vlade Janez Janša ob drugem dnevu obiska Vlade RS v Notranjsko-kraški regiji. Poudaril je, da je to regija, ki kljub svoji majhnosti in nizki naseljenosti ter visoki brezposelnosti kaže številne znake okrevanja: »Razvojni premiki v regiji v zadnjih letih so vidni predvsem v reševanju infrastrukturnih težav, ki so solidna osnova tudi za nadaljnji industrijski razvoj regije.«

 

Razvoju lesne tehnologije je vlada na današnjem posvetu namenila glavni poudarek, saj je že junija lani sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, ki določa strategijo razvoja in oživitev razvoja lesne industrije ter upravljanja gozdov.

Predsednik vlade Janez Janša je še poudaril, da namen obiskov regij ostaja reševanje težav lokalnega prebivalstva s pomočjo neposrednega preverjanja in stika z ljudmi v regijah. »Že v teku priprav na ta obisk smo razrešili nekatere administrativne ovire in pripravili uredbe. Med občinami, lokalnimi skupnostmi in vlado se podpisujejo nekateri sporazumi, drugi so še v pripravi,« je opisal položaj na terenu premier Janša in dodal, da sicer nekatere obljube z zadnjega obiska vlade v letu 2008 res še niso bile izpeljane in so romale nazaj v predale, a jih je vlada ponovno začela reševati. »Vlada gre med ljudi zato, da rešuje njihove težave. S pomočjo neposrednega preverjanja vse napisane strategije dobijo svoj namen, ko oživijo in se izvajajo,« je poudaril predsednik vlade.

 

Pri prihodnjem razvoju Notranjsko-kraške regije in spodbudah za gospodarski razvoj se po besedah premierja Janše odpirajo številne možnosti. Poleg tekoče finančne perspektive je pred nami tudi prihodnja finančna perspektiva, obstajajo razpisi za podjetništvo, za katere je v proračunih 2013 in 2014 predvidenih več sredstev kot v zadnjih dveh letih. »Obstajata znanje in potencial, da se vsa črpanja pospeši, v ta proces pa je potrebno aktivno vključiti tudi občine in druge lokalne ustanove,« je povedal premier Janez Janša.

 

Predsednik vlade je dopoldne v vasi Petelinje pri Pivki slovesno odprl preurejeno cesto skozi naselje, ki bo poslej veliko varnejša za otroke in druge udeležence v prometu. Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je ob odprtju povedal, da vrednost naložbe v cesto, dolgo skoraj en kilometer, znaša skoraj milijon evrov. Cesta, ki je dobila pločnik in kolesarsko stezo, je zdaj varnejša in stabilnejša. Novi projekti, ki jih je v prvih treh mesecih sprejela vlada, so zajezili trošenje, vendar ne na račun naložb. Črpanje evropskih sredstev za ureditev cest in infrastrukture se je v zadnjem letu podvojilo glede na leto 2011.

 

Po dogodku v Petelinjah je predsednik Vlade RS Janez Janša obiskal Park vojaške zgodovine, kjer poteka celovita ureditev parka. Pripravljajo jo občina Pivka v sodelovanju z MIZKŠ, MGRT in MORS, sofinancirala pa se bo tudi s sredstvi EU. Vrednost projekta je 13,3 milijona evrov brez DDV. Park vojaške zgodovine Pivka je nacionalno pomembna zbirka in je del javne infrastrukture na področju kulture v občini Pivka. Glede na dosedanji razvoj Park vojaške zgodovine na državni ravni pomembno prispeva k ohranjanju vojaškozgodovinske in vojaškotehnične dediščine ter h krepitvi domovinske zavesti. Poleg tega pomembno dopolnjuje turistično ponudbo v Notranjsko-kraški regiji in celotni državi. Po mnogih kazalnikih je bil Park vojaške zgodovine najhitreje razvijajoči se muzej na Slovenskem in po številu medijskih objav v letu 2011 najbolj medijsko zastopan muzej v Sloveniji. Hkrati je to najuspešnejši primer sodelovanja med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Vodja projekta parka Janko Boštjančič je med ogledom muzeja povedal, da ima muzej prostore v opuščenih vojašnicah, od koder se je leta 1991 začela agresija jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Slovenijo. Temu obdobju v zbirkah dajejo tudi poseben poudarek.

 

Na popoldanskem srečanju z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki v Ilirski Bistrici je beseda tekla predvsem o številnih razvojnih priložnostih na Notranjskem, ki do zdaj niso bile izkoriščene. »Ko sem pred petimi leti obiskal regijo, je bil eden glavnih problemov pomanjkanje delovne sile. Danes sicer manjka inženirjev v kovinskopredelovalni industriji, a brezposelnost je v primerjavi z obiskom pred petimi leti veliko višja, razmere so se tudi nasploh poslabšale,« je vtise povzel predsednik vlade Janez Janša. Notranjska je namreč regija z nižjo povprečno plačo, visoka je dnevna migracija tistih, ki se na delo vozijo drugam.

 

Zadnjih nekaj let je bilo investicijsko precej skopih, in ker se Slovenija še vedno izvija iz finančne in gospodarske krize, ne moremo pričakovati bistveno boljših časov glede možnosti domačih naložb. Premier Janša je kljub temu optimističen, da lahko »Slovenija do konca leta, če se ne bo sama spotikala, spremeni trende. Prihajajo neki boljši časi in to prinaša boljše obete.« Za notranjsko regijo so priložnost predvsem evropska sredstva. »Slovenija ima na voljo v finančni perspektivi, ki se letos zaključuje, številne milijone, ki jih bo pa mogoče črpati še v prihodnjih letih,« je pojasnil premier in dodal, da bo mogoče za ta sredstva tudi dodatno kandidirati. Z letom 2014 se začenja nova finančna perspektiva EU, v kateri bo za Slovenijo na voljo nekaj milijard evrov. Ta sredstva bodo teoretično na voljo takoj in ne bo treba na črpanje in naložbe čakati do leta 2020. »Prej ko bomo pripravili ustrezne programe, prej bodo sredstva na voljo,« je lokalne gospodarstvenike opozoril premier.

 

Predsednik vlade je govoril tudi o odločitvi občine Ilirska Bistrica, povezani s premikom iz notranjske v primorsko regijo. »To bo vlada v vsakem primeru spoštovala, ne vem pa, ali so jim bile predstavljene vse posledice take odločitve,« je dejal predsednik vlade. Pojasnil je, da je Slovenija statistično razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija je že danes na povprečni razvitosti EU, vzhodni del pa je pod 70 odstotki razvitosti EU. To pomeni, da bo že v naslednji finančni perspektivi zahodni del Slovenije dobival samo še razmeroma majhen del kohezijskih sredstev, vzhodni del pa bo upravičen do polnih sredstev. V obdobju od 2020 do 2027 zahodni del praktično ne bo dobival ničesar več. Vhodni del pa bo upravičen do skorajda polnega dela kohezijskih sredstev. Odločitev za zahodno regijo na obdobje od 2014 do 2020 sicer ne vpliva, saj so postopki menjave regij zapleteni. Slovenija mora do konca tega meseca o teh različnih spremembah uradno obvestiti Evropsko komisijo in evropski statistični urad.

 

»Tudi na Notranjskem so podjetja, ki so uspešna, in tista, ki to niso. Podjetja, ki so dobila zdravega tujega strateškega partnerja, so preživela kljub krizi. Tista, kjer so vodstva bolj računala na lastninska premetavanja, so v velikih težavah. Iz tega je mogoče zaključiti, da tuje lastništvo ni 'bavbav', 'bavbav' je slabo lastništvo,« je opozoril premier Janez Janša. Slovenija potrebuje tuje naložbe. Da pa bi iz tujine prišlo več svežega kapitala in več naložb, je slovenska vlada storila že veliko, zdaj pa sta v sklepni fazi sprejemanja dva zakona reforme trga dela, od katerih je odvisno, ali bo v prihodnosti pritok tujih naložb večji ali ne.