NOVICA

Premier Janša o izhodiščih za socialni sporazum in predlogih terminskega načrta

Predsednik Vlade RS Janez Janša je na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavil izhodišča za Socialni sporazum 2012–2017 in predlog terminskega načrta oblikovanja sporazuma.

 

Predsednik vlade je uvodoma dejal, da današnja pobuda za širšo sestavo zasedanja Ekonomsko-socialnega sveta in predlog izhodišč za socialni dialog predstavljata poskus, da se »najprej poenotimo o tem, kje trenutno smo«. Pri tem je spomnil na prepričanje mnogih izpred nekaj let, da je kriza, ki je zadela Evropo, pravzaprav bolj nekakšen vihar oziroma vremenska motnja, po kateri bo vse, kakor je že bilo, a danes je jasno, da ni šlo za kratkotrajno vremensko motnjo, temveč za spremembo ozračja vsaj za nekaj časa, in to ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Po Janševih besedah smo tako danes pred neizogibnim dejstvom, da se morajo države, ki se v krizi niso prilagajale novim razmeram, spoprijeti s stanjem in narediti tisto, kar so nekatere države naredile že pred časom.

 

»Vlada v izhodiščih za naslednjih pet let izhaja iz ocene, da je bila Slovenija z gospodarsko krizo resno prizadeta, da ta kriza še traja in da so tudi napovedi gospodarskih gibanj za naš del sveta iz meseca v mesec nekoliko slabše,« je poudaril premier Janša in hkrati opozoril, da se po nekaterih napovedih Evropi letos bliža recesija. Po njegovih besedah se razmere slabšajo in zaradi krize prihaja do nestabilnosti tudi v nekaterih državah evropske monetarne unije: »V Sloveniji se zavedamo, da bomo v prihodnosti soočeni z reševanjem lastnih težav, kot del evropskega prostora pa bomo morali sodelovati pri reševanju še večjih težav drugih članic teh asociacij.«

 

V nadaljevanju je Janez Janša povedal, da vlada v izhodiščih za socialni sporazum izhaja iz ugotovitve o visoki stopnji strinjanja s tem, da je uspešnost reševanja teh problemov, pred katerimi smo, odvisna in povezana z načinom in stopnjo doseganja soglasja v družbi. Obstaja tudi strinjanje, da potrebujemo vse moči, da bomo iz krize izšli čim prej in se vrnili na pot razvoja, ta cilj pa lahko dosežemo zgolj s sodelovanjem. Premier je poudaril, da se vlada s predlogom izhodišč za socialni sporazum zavzema, da bi rešitve razširili z medgeneracijskim dialogom, »zato predlagamo, da kadar se oblikujejo rešitve, ki zadevajo mlado in upokojensko generacijo, povabimo k tej institucionalni razpravi tudi predstavnike teh generacij«.

 

V nadaljevanju je predsednik slovenske vlade spregovoril o ciljih, ki se želijo doseči z novim socialnim sporazumom in ki so natančni in merljivi. Med njimi si vlada v predlogu izhodišč zastavlja, da bi se Slovenija po kakovosti življenja uvrstila v zgornjo polovico članic OECD, da bi se enakomerno trajnostno razvijala in v petih letih postala povprečno razvita članica EU, da bi se zmanjšalo število brezposelnih za 40 % in dvignila zaposlenost na lizbonski cilj 70 % za delo zmožnega prebivalstva.

Ob tem je premier Janša opozoril, da izhodišča za socialni sporazum temeljijo na vrednotah, kakršne so svoboda, pravičnost, delo, odgovornost za dejanja in vpliv na soljudi, na naravo in prihodnje generacije ter solidarnost.

 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je izrazil željo, da bi bila izhodišča socialnega sporazuma usklajena čim prej, vsaj v dveh oziroma treh tednih, da bi se lahko lotili oblikovanja osnutka socialnega sporazuma. V nadaljevanju je tako spregovoril o novem pristopu k oblikovanju sporazuma in terminskih izhodiščih. Poudaril je, da bo vlada s socialnimi partnerji tokrat vzpostavila enakopraven odnos in ne bo le predlagala besedila, h kateremu bi socialni partnerji dajali pripombe. Ponujen bo štirinajstdnevni rok, v katerem bodo lahko vsi socialni partnerji dajali svoje pripombe k vsebini socialnega sporazuma, na podlagi teh predlogov pa bo delovna skupina, ki bi jo sestavili skupaj, izoblikovala osnutek dokumenta, ki bo na samem začetku obsežnejši, »ker je zelo realno pričakovati, da bomo za iste probleme predlagali različne rešitve, vendar pa se na ta način vseeno lahko pride prej do cilja«.

 

V nadaljevanju socialnega dialoga bi takšno besedilo s predlogi poskušali skrčiti na manj različic, tako da bi dialog vodili pospešeno, kar pomeni skorajda dnevna usklajevanja v različnih skupinah, oblikovanih za različna področja. »Naša ambicija je, da bi usklajevanje končali do 20. junija, kajti do konca junija velja intervencijski zakon,« je razkril Janša. Obenem je spomnil na izjavo, ki jo je podpisala večina parlamentarnih strank in predvideva, da se do konca junija uskladijo ključni reformni ukrepi za naprej. »Ta cilj ni preveč ambiciozen in realnost sama narekuje, da smo zelo konkretni in se zavedamo, da nimamo na razpolago neomejeno časa. Če bi nam to uspelo, bi za naslednjih pet let imeli socialni sporazum, ki bi definiral ključne korake za izhod iz krize in ključne strukturne spremembe, ki jih mora Slovenija narediti,« je prepričan predsednik slovenske vlade.

 

Premier Janez Janša je spregovoril še o tem, da bi bilo v socialnem sporazumu za naslednje obdobje treba določiti jasen, konkreten javnofinančni okvir, tudi politično usklajevanje glede uvedbe tako imenovanega »zlatega fiskalnega pravila« se bo nadaljevalo. Poudaril je tudi pomen učinkovite, gospodarne javne uprave, trajnostno naravnan gospodarski razvoj, trg dela in zaposlovanja, plačno politiko, opredelitev znanja kot temelja razvoja in oblikovanje socialne politike po meri ljudi, pri čemer se izrazita tudi medgeneracijski dialog in usklajevanje. Po njegovem mnenju je stvar socialnega dialoga in medgeneracijskega sporazumevanja, da se zagotovi pravična porazdelitev bremen.