NOVICA

20. 5. 2012

V Chicagu se je začelo vrhunsko zasedanje zveze Nato

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

Generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je danes v Chicagu skupaj s predsednikom Združenih držav Amerike Barackom Obamo odprl vrhunsko zasedanje zveze Nato. Na Vrhu, ki bo potekal do ponedeljka, bodo voditelji držav in vlad članic zveze NATO spregovorili predvsem o spremenjenih varnostnih razmerah v 21. stoletju, tudi v luči dejstva, da je v času ekonomske krize potrebno iskati ravnotežje med uravnoteževanjem nacionalnih proračunov in izpolnjevanjem zavez v okviru Zavezništva. Spregovorili bodo tudi o sodelovanju s partnericami, pomembna tema srečanja pa bo tudi misija zavezništva v Afganistanu.

 

Zasedanja se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki je imel pred otvoritvijo več dvostranskih srečanj.

 

Tokratni vrh zavezništva poleg 28 voditeljev članic zavezništva gosti tudi voditelje drugih partnerskih oziroma ključnih držav, kot sta predsednika Afganistana Hamid Karzaj in Pakistana Asif Ali Zardari. Na tokratnem Vrhu bo poleg držav članic sodelovalo tudi veliko število drugih držav, mednarodnih organizacij, kot na primer, Generalni sekretar Združenih narodov, predsednik Evropskega sveta, voditelji Avstralije in drugih držav.  Premier Janez Janša je tokratni vrh prav zaradi velikega števila drugih sodelujočih držav in mednarodnih organizacij poimenoval kot »globalno srečanje na temo svetovnega miru.«

 

Voditelji držav in vlad so na delovnih zasedanjih razpravljali o delovanju zveze NATO v zaostrenih gospodarskih razmerah. Pri tem so se strinjali, da je v času krize potreben učinkovit pristop pri izvajanju projektov, za kar bo potrebno še večje sodelovanje držav. Prav tako bo potrebno sodelovanje pri izobraževanju  in usposabljanju, pri tem pa mora Zavezništvo graditi sile, ki bodo učinkovite in ustrezno usposobljene. Strinjali so se tudi v tem, da je odgovornost vodij Zavezništva v tem, da zveza NATO ohrani in razvije zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo celotnega spektra misij in da zveza igra ključno vlogo v svetu. Potrdili so tudi nadaljnji pomen močnih čezatlantskih povezav in zavezniške solidarnosti, kot tudi delitve vlog, tveganj in odgovornosti.

 

V okviru razprave je bilo tudi ugotovljeno, da so cilj »Natove sile 2020« – moderne, tesno povezane, opremljene in usposobljene sile, vodene tako, da bodo lahko delovale skupaj in s partnerji v kateremkoli okolju in krizni situaciji.

 

Na Vrhu v Lizboni novembra 2011 je bila sprejeta odločitev o razvoju Natove balistične raketne obrambe, katere cilj je zagotoviti zaščito prebivalstva, ozemlja in sil evropskih članic zveze NATO pred povečano grožnjo s strani iranskih balističnih raket krajšega in srednjega dosega. V Chicagu je bila razglašena vmesna zmogljivost Natove balistične raketne obrambe, ki je namenjena zaščiti zaveznic, za katere zveza NATO ocenjuje, da so ogrožene.

 

Glede odnosov z Organizacijo združenih narodov (OZN), Evropsko unijo (EU) in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je bil izpostavljen pomen tesnejšega sodelovanja. Glede OZN je bil izpostavljen predvsem pomen okrepljenega političnega dialoga in praktičnega sodelovanja, glede EU, kot edinstvenega in ključnega partnerja zveze NATO, je bil poudarjen pomen učinkovitega strateškega partnerstva, z OVSE pa voditelji držav in predsedniki vlad vidijo sodelovanje predvsem na področju preprečevanja konfliktov, po-konfliktne rehabilitacije ter naslavljanja novih varnostnih izzivov.

 

Slovenski predsednik vlade Janez Janša je na delovnih zasedanjih izpostavil potrebo, da v zaostrenih gospodarskih razmerah zaveznice še tesneje sodelujejo pri načrtovanju in projektih. »Pametna obramba« je dober odgovor na izzive časa, pri čemer je treba določiti prioritete in učinkoviteje uporabljati denar, namenjen za obrambo. Predsednik slovenske vlade je poudaril, da raketna obramba predstavlja eno izmed pomembnih zmogljivosti Zavezništva, pri tem pa bo potrebno graditi strateško partnerstvo z Rusijo. Predsednik slovenske vlade je še izpostavil potrebo po nadaljevanju politike odprtih vrat Zavezništva, ki morajo ostati odprta za države Zahodnega Balkana.