NOVICA

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija mora hkrati sprejemati ukrepe za uravnoteženje javnih financ in za rast

 

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se bo drevi udeležil neformalnega zasedanja Evropskega sveta, kjer bo osrednja tema zagon gospodarske rasti in zaposlovanja. V izjavi za slovenske medije pred zasedanjem je ocenil, da je v Evropi večina držav članic že izvedla fiskalno konsolidacijo, Slovenija pa je z zakonom o uravnoteženju javnih financ naredila šele prvi korak. »Mi moramo delati pravzaprav oboje: sprejemati ukrepe za uravnoteženje javnih financ in hkrati ukrepe za rast, večina Evrope pa se že lahko bolj koncentrira na rast,« je dejal slovenski premier. Ob tem je izrazil tudi upanje, da referenduma o zakonu o uravnoteženju javnih financ ne bo, saj bi to bil, po njegovem mnenju »velik korak nazaj.«

 

Na neformalnem zasedanju bodo voditelji držav spregovorili tudi o evrskih obveznicah in davku na finančne transakcije. »Do evrskih obveznic je še daleč. Uvedba evrskih obveznic, kot si jih predstavljajo tisti, ki mislijo, da so rešitev za vse njihove težave, zahteva spremembo pogodbe. Vsi vemo, kaj to prinaša in kakšna je procedura,« je o vprašanju glede uveljavitve evrskih obveznic menil slovenski premier. Ob tem je dodal, da so »mogoče bolj realne projektne obveznice, kar seveda ni isto.« Projektne obveznice so sicer del svežnja za rast, katerih cilj je financiranje ključnih infrastrukturnih projektov na področju  prometne, energetske in IKT strukture. Slovenski predsednik vlade Janez Janša je obenem izrazil pričakovanje, da bo razprava o tej temi odprta, tako kot je bila na sestankih v minulem letu in obenem tudi izrazil mnenje, da se bodo v Evropski uniji o tem še dolgo pogovarjali. »Bodo pa evrske obveznice relanost, kadar bomo imeli v Evropi poleg monetarne tudi fiskalno unijo,« je sklenil.

 

Glede vprašanja Grčije in morebitnega izstopa te države iz evro-območja, pa je predsednik slovenske vlade Janez Janša ocenil, da odločitev o tem zagotovo ne bo sprejeta na tokratnem neformalnem zasedanju, bo pa o tej temi potekala razprava in priprava na junijsko zasedanje Evropskega sveta. »Tudi takrat ne pričakujem kakšnih bistvenih sprememb v dogovorih, ki so že bili podpisani oziroma doseženi z Grčijo. To bo treba spoštovati, sicer se vračamo na pot, po kateri je Grčija tudi prišla v to situacijo,« je dejal slovenski predsednik vlade. Ob tem je opozoril, da bi bilo treba narediti  več na strani spodbude grškega gospodarstva. »Če to ne bo oživelo, bo Grčija, ne glede na to, katera vlada bo, težko izpolnila svojo obljubo,« je ocenil predsednik vlade.

 

Na novinarsko vprašanje o tem, ali se bosta danes sestala s hrvaškim predsednikom vlade na temo Ljubljanske banke in kaj konkretno Slovenija pričakuje od Hrvaške, pa je slovenski premier odgovoril, da se je »Hrvaška zavezala, da se bo držala vseh obljub in obvez, ki jih je sprejela v času pogajanj za vstop v Evropsko unijo in če bo temu tako, potem ne vidim težav.«