NOVICA
Predsednik vlade Janez Janša: Tokratni vrh evropskih držav izjemnega pomena
Danes se je v Bruslju zaključilo zasedanje Evropskega sveta in držav evroobmočja, za katerega je predsednik vlade Janez Janša ocenil, da je dal »boljše rezultate od pričakovanj.« Po njegovih besedah so za Slovenijo sklepi, zaključki in tudi dolgoročne odločitve tokratnega zasedanja izjemno pomembni. Voditelji evropskih držav so namreč sprejeli tako kratkoročne kot tudi dolgoročne ukrepe s kombinacijo potez za reševanje kriznih situacij in tudi za zagon nove rasti in zaposlovanja. Po besedah predsednika vlade so rezultati tokratnega zasedanja evropskih voditeljev plod dolgega predhodnega usklajevanja in trdega dela. Glede na dosežene dogovore, je premier izrazil tudi pozitivno pričakovanje glede reakcije finančnih trgov.
»Osrednji dokument, ki je bil sprejet, je pakt za rast in zaposlovanje. To je strateški dokument, ki odgovarja izzivom, ki bodo pred Evropsko unijo v naslednjih letih,« je v izjavi za medije dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ob tem je poudaril, da je ta dokument za Slovenijo zelo pomemben, ker oblikuje boljše in bolj konkurenčno gospodarsko okolje Evropske unije v prihodnjih letih, kar je za Slovenijo, ki ima pretežno izvozno gospodarstvo, izjemno pomembno. »Poleg tega pa so znotraj tega pakta predvideni nekateri ukrepi, ki predstavljajo oblikovanje določenih dodatnih finančnih virov, do katerih bo lahko Slovenija tudi neposredno dostopala in na ta način blažila investicijsko sušo,« je dejal premier Janez Janša. Po besedah slovenskega predsednika vlade je med ukrepi za rast tudi nekaj rešitev, na katere smo čakali zelo dolgo in pri tem izpostavil dogovor o evropskem patentu. Po njegovih besedah Evropa s sprejetjem evropskega patenta dela velik korak k večji globalni konkurenčnosti, kar se bo dolgoročno pozitivno odrazilo na gospodarski rasti.
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da so voditelji držav Evropske unije dobro razpravljali tudi o naslednji večletni finančni perspektivi, pri čemer se bo na podlagi pripravljenih okvirjev in na podlagi pripomb, ki so jih države članice dale na ta okvir, delalo naprej.
Evropski svet je obravnaval tudi mednarodne politične teme, ki so v tem trenutku v središču svetovne pozornosti in katerih reševanje je v interesu svetovnega miru. V tem pogledu je premier izpostavil predvsem konflikte v Siriji, kjer Evropska unija aktivno sodeluje za končno rešitev krize, močno pa se angažira tudi celotna mednarodna skupnost.
Predsednik vlade je glede uporabe dodatnih reševalnih mehanizmov Evropske unije za morebitno pomoč Sloveniji, dejal, da v tem trenutku »slovenska vlada dela vse, da bi situacijo, v kateri že smo, rešili na način, da ne bi bilo treba uporabljati reševalnih mehanizmov Evropske unije. Tudi naša ocena je, da Slovenija kot država na podlagi ukrepov, ki smo jih že sprejeli, mislim predvsem na Zakon o uravnoteženju javnih financ, v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morali zaprositi za to pomoč.« Po njegovih besedah pa edina neznanka ostaja bančni sektor, pri čemer bi bilo dajanje kakršnihkoli ocenv tem trenutku preuranjeno, saj v slovenskih bankah še potekajo skrbni pregledi. »V tem trenutku ni nobenih razlogov, da bi kakorkoli špekulirali s potrebo, ki bi jo Slovenija imela po tej pomoči,« je dejal predsednik vlade Janez Janša.
V zvezi z novinarskim vprašanjem o nižanju pokojnin pa je predsednik vlade Janez Janša pojasnil, da v Zakonu o uravnoteženju javnih financ ni nobene določbe, ki bi katerokoli pokojnino, ki izhaja iz plačanih prispevkov, zmanjšala za en sam evro. »Ta zakon ni vplival na zmanjšanje nobene pokojnine, ki izhaja iz plačanih prispevkov, je pa zakon omejil nekatere izdatke, ki se izplačujejo ob pokojninah, vendar ne izhajajo iz plačanih prispevkov, ampak iz proračunskih sredstev in te stvari je treba ločiti,« je še poudaril.
