NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša: V osamosvojitvenem času nam nihče ni verjel, da bomo imeli toliko poguma

Predsednik Vlade RS Janez Janša se je danes v Bovcu udeležil okrogle mize v organizaciji Slovenskega Panevropskega gibanja in občine Bovec ob počastitvi dneva državnosti, ob občinskem prazniku občine Bovec in ob 20.letnici ponovne ustanovitve Panevropskega gibanja v Sloveniji, na kateri je bila glavna tema država in državotvornost. Na okrogli mizi sta sicer sodelovala tudi predsednik Panevropskega gibanja dr. Laris Gaiser ter zgodovinarka, novinarka ter publicistka dr. Rosvita Pesek.

 

Predsednik vlade Janez Janša je o vprašanjih glede ključnih trenutkov Slovenije pri osamosvojitvi poudaril, da v tistem času ni nihče verjel, da bomo Slovenci imeli toliko poguma, da se bomo normalno osamosvojili in ubranili. »Kljub temu se je to zgodilo, čeprav smo bili na začetku več ali manj sami. Tudi zato Slovenija danes ni nikomur nič dolžna,« je poudaril. Ob tem je dejal, da so v dvajsetih letih naše samostojnosti nastala mnoga pričakovanja, zamudile pa so se tudi številne priložnosti. Med drugimi je dejal še, da v tem času nismo imeli enakomernega razvoja celotne države, na kar je v svojem nagovoru opozoril tudi bovški župan Siniša Germovšek.

 

Po besedah predsednika Vlade RS Janeza Janše je Slovenija med zunanjepolitičnimi cilji dosegla že skorajda vse, danes pa moramo obdržati tak položaj, kot ga imamo sedaj v Evropi in svetu. »Slovenija je pomembna v mednarodnem okolju, smo del Evrope, del evrskega območja, člani zveze Nato, OZN, …« je poudaril predsednik vlade in dejal, da si takrat nihče ni mislil, da bomo sedeli skupaj za mizo s takšno druščino.
 
Premier je v nadaljevanju spregovoril tudi o sedanjih ciljih ter prioritetah Slovenije in pri tem poudaril, da je v tem trenutku najpomembneje, da država najhitreje izide iz te hude gospodarske krize in v razvoju ulovi evropske države, saj smo v zadnjih nekaj letih padli krepko pod evropsko povprečje. Po njegovih besedah smo v zadnjih treh letih nazadovali v razvoju, z zadolževanjem smo vzdrževali visok standard državljanov, to, kar bi morali danes investirati v razvoj, pa moramo porabiti za odplačevanje obresti za kredite, ki jih imamo.

 

Ob vprašanju, kaj bi sporočili današnji mladini o pomenu samostojne države, je premier Janez Janša povedal, da je pričakovano, da mlajša generacija doživlja osamosvojitev drugače, saj je bila rojena ravno v tem času ali po njem. »Današnja generacija živi v drugačnem okolju,« je povedal in dodal, da lahko ta generacija neomejeno potuje in študira kjerkoli na svetu, kar je »silen privilegij«, saj to včasih ni bilo tako enostavno. Ko je govora o državljanski zavesti današnje mladine, pa je predsednik vlade optimist. Zgodovinarka, novinarka  in publicistka dr. Rosvita Pesek pa je ob tem vprašanju menila, da bi morali v učne programe slovenskih šol dodati več ur slovenske zgodovine. Osamosvojitev je po njenih besedah »enkraten dogodek«, ki ga »upajmo, ne bo nikoli več.« Po njenih besedah je v tem trenutku bolj pomembno vprašanje, kako naprej.

 

Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja dr. Laris Gaiser pa je v svojem prispevku poudaril, da je bila osamosvojitvena vlada sestavljena iz pravih ljudi, ki so bili na pravem mestu, ob pravem trenutku in ki nam je prinesla mir, stabilnost ter mednarodno prisotnost, ki so podlaga za razvoj, za katerega je Slovenija zrela. Mladi generaciji pa je sporočil: »Bodite še naprej izjemni, verjemite v Slovenijo.«

Gostje omizja so obudili tudi marsikateri spomin na čas ob osamosvajanju Slovenije. Predsednik Vlade RS je spregovoril o presenečenju v ameriški vladi, ki ni pričakovala razvoja dogodkov in je še nekaj dni pred razglasitvijo slovenske samostojnosti v Beogradu zagotavljala podporo skupni jugoslovanski državi. “Do Brionskega sporazuma je prišlo zato, da bi Sloveniji preprečili njeno osamosvojitev in ne za priznanje,” vendar pa so dogodki ob začetku vojne na Hrvaškem pokazali, da poti nazaj ni več, je poudaril.

Predsednik vlade Janez Janša je nenazadnje dejal, da je osamosvojitveno obdobje najpomembnejše obdobje v  slovenski zgodovini, ki je lahko navdih v prihodnje in ki nas lahko združuje.