NOVICA

Slovenija je pred usodnimi odločitvami

»Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli zlato fiskalno pravilo, držali to besedo, da bi ljudje, ki razumejo situacijo postavili interes države pred lastni interes ali pred interes svoje stranke, potem ni izhoda v tej koaliciji,« je danes v Državnem zboru glede predvidenega glasovanja in (ne)podpore o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, komentiral predsednik Vlade RS Janez Janša.

Če fiskalno pravilo v Državnem zboru pade, bosta po besedah predsednika slovenske vlade namreč nastali dve zelo resni posledici. Prva je vezana na že ratificiran fiskalni pakt, ki nas obvezuje, da to pravilo v naš pravni sistem vnesemo na ustavni ali njej podobni ravni. Druga past morebitnega padca fiskalnega pravila pa je v tem, da Državni zbor v enem mandatu o istem ustavno-revizijskem postopku ne more odločati dvakrat. Rok za izpolnitev te naše zaveze, ki so jo s spomladi sprejetim zakonom ratificirali tudi tisti, ki danes temu koraku nasprotujejo, pa poteče drugo leto, je posvaril. Dodal je še, da bodo izpolnitev dane obveze od nas terjali tudi vsi naši evropski partnerji, ki nam pomagajo pri izhodu iz krize.

 

Predsednik vlade Janez Janša je v zvezi z vnosom zlatega fiskalnega pravila v ustavo opozoril tudi na vsebinski problem, ki ga je na zaprti seji Državnega zbora izpostavil guverner Banke Slovenije, in sicer da bo v primeru padca fiskalnega pravila "tudi zadolževanje komercialnih subjektov iz države postalo bistveno težje, kot je danes". To bo pripeljalo do dodatnih pritiskov na javne finance in na vse ostalo, kar je v tej verigi, ter povzročilo novo krizo, je pojasnil slovenski premier. Glasovanje o fiskalnem pravilu je, po njegovih besedah eden od treh sklopov pomembnih glasovanj na tokratni izredni seji Državnega zbora. Do samega glasovanja pa se bo veliko zgodilo in od tega, kaj se bo dogajalo, bo odvisno tudi, ali bo na fiskalno pravilo vezal zaupnico, je dejal.

 

Podporo zlatemu fiskalnem pravilu je danes sicer tudi odločno izrekel guverner Banke Slovenije, kajti gre za korak, od katerega je odvisno tudi to, ali bodo lahko slovenske komercialne banke po realni ceni refinancirale svoje obveznosti in dobivale svež kapital v tujini.

 

Kot dolgoročno pomemben ukrep pa je predsednik vlade  izpostavil tudi sprejem paketa zakonov za rast. "Z njimi, če bodo sprejeti, Slovenija odpravlja na stotine različnih birokratskih ovir, ki zavirajo rast tudi tam, kjer je kapital in so vse ostale možnosti. Takšnega paketa slovenski parlament še nikoli ni sprejemal. Z njim se mudi, gre za važne zakone, ni pa ključen problem, ali bo nekaj minut več ali manj razprave. Če bi bili v normalnih časih bi bilo to zaželeno, ker pa je ta seja na to temo sklicana tri leta prepozno, pa tega časa in luksuza ni," je izpostavil slovenski premier.

 

Spregovoril je tudi o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga. Po njegovem prepričanju je od sprejema zakona o Slovenskem državnem holdingu odvisno, ali bo Slovenija dobila v roke instrument, preko katerega bo lahko čistila bilance državnih bank, ne da bi neposredno bremenila davkoplačevalce, ali ne. Pri tem je izpostavil, da je skupen interes vlade in davkoplačevalcev v tem, da je treba sanacijo bančnega sistema narediti čim prej ter na način, da ne bo v celoti bremenila žepov državljanov. Sanacija bančnega sistema mora biti narejena transparentno in na način, da bo možno ugotavljanje odgovornosti. Po njegovih besedah pa je interes tistih, ki želijo, da se problem v slovenskem bančnem sektorju rešuje prikrito oziroma znotraj bank, velik, saj si želijo, da bi imeli nad reševanjem roko isti subjekti, ki so te probleme tudi povzročili, in da se ne bi ugotavljalo odgovornosti.

 

Očitke o tem, da je bila večina slabih kreditov slovenskih bank danih v obdobju 2004 – 2008, pa je predsednik vlade zavrnil, rekoč, da je bila ta iluzija danes razbita v veliki meri in s podatki Banke Slovenije. »Slovenske banke so v tem mandatu poslovale pozitivno, torej so dobivale nazaj odplačilo vseh kreditov, ki so jih takrat dajale. Druga slika pa je bila v zadnjih letih;« je še dejal slovenski premier. Ob tem je še opozoril, da je finančno stanje bistveno boljše v bankah, ki imajo zasebne lastnike, kot pa v bankah v državni lasti. Po njegovem mnenju bi morala država tudi zato zmanjšati svoj delež na najmanj četrtino in po tem, ko se bodo bilance očistile poiskati strateške partnerje.