NOVICA

27. 9. 2012

Predsednik Vlade RS Janez Janša pozval k združitvi prizadevanj za svet brez genocida

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

Predsednik Vlade RS Janez Janša je imel danes na 67. zasedanju GS OZN govor, katerega osrednja tema je bila širši poziv vsem državam članicam za podporo pobudi za okrepitev konvencije za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Predsednik vlade je v govoru poudaril predvsem potrebo po izboljšanju pravnih okvirov za zgodnje preprečevanje genocida in množičnih grozodejstev ter opozoril, da konvencija po šestdesetih letih sprejetja potrebuje širšo in učinkovitejšo obliko.

 

V uvodnem delu govora je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je osrednja tema letošnjega zasedanja mirno reševanje sporov in da so vsi voditelji držav v svojih govorih poudarjali potrebo po učinkovitem preprečevanju grozodejstev, ki smo jim na žalost še vedno priča tudi danes, in po ozaveščenju o teh grozodejstvih. Omenil je aktualni primer Sirije, pri katerem mediacija na žalost ni uspela, in poudaril nujnost okrepitve preventivnih ukrepov OZN, držav članic in mednarodnih organizacij.

 

Predsednik vlade je navzoče delegate ob tem spomnil, da smo lani praznovali šestdeset let, odkar je Raphaelu Lemkinu po dolgoletnih prizadevanjih uspelo uveljaviti Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. ''Čakali smo več kot pol stoletja, da smo doživeli prvo individualno obsodbo za zločin genocida,'' je dodal in označil ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča kot pomemben mejnik v mednarodnih odnosih.

 

"V svojem govoru v muzeju holokavsta je predsednik ZDA Barack Obama aprila lani poudaril, da suverenost držav ni nikoli dovoljenje za pobijanje lastnega prebivalstva," je v govoru spomnil predsednik vlade in omenil tudi poziv generalnega sekretarja ZN Ban Ki-Moona na začetku letošnje splošne razprave, da je treba utrditi koncept odgovornosti za zaščito s konkretnimi ukrepi.


''Samo po 2. svetovni vojni je bilo več kot 80 držav priča množičnim grozodejstvom. Vsaj 53 milijonov nedolžnih ljudi je pri tem izgubilo življenje. Za temi številkami so konkretni možje in žene ter otroci. Imeli so prihodnost, vendar jim niso dovolili živeti,'' je opomnil predsednik vlade in pozval k razvoju nove strategije za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. ''Potreben je mehanizem za hitrejše in učinkovitejše odzive na genocid in druga množična grozodejstva," je še dodal.

 

Predsednik vlade Janez Janša je ponudil dejavno vlogo Slovenije pri nadaljnjih korakih za uresničevanje pobude in poudaril, da se ideja krepi v mednarodnih nevladnih organizacij in pri posameznikih ter da ji podpora raste. Po njegovih besedah je treba poskrbeti tudi za boljše sodelovanje pri pregonu storilcev takih zločinov in razviti kulturo preprečevanja po svetu, med drugim z izboljšanjem razumevanja opozorilnih znamenj in odzivov. Ob tem je ostro obsodil nasilje nad diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi v arabskem svetu ter poudaril, da je svoboda govora temeljnega pomena za demokracijo in da ji nasilni odgovori niso mogli nikoli postavljati meja.

 

''Prevzeli smo odgovornost do sveta od naših očetov in imamo ogromno odgovornost, da bo ta svet lepši za naše otroke. Zato vas vabim, da združimo naša prizadevanja in napore za svet brez genocida,'' so besede, s katerimi je predsednik vlade končal svoj govor na letošnjem zasedanju GS OZN.

 

Ob robu dogajanja je predsednik vlade opravil tudi pogovore za tuje časopisne hiše. V intervjujih za Wall Street Journal in Associated Press je spregovoril predvsem o trenutnem finančnem položaju v Sloveniji in zakonodaji, ki je v postopkih sprejemanja za stabilizacijo razmer. Predsednik vlade je zagotovil, da je Slovenija sposobna rešiti trenutno stanje sama. Ob tem je poudaril, da si slovenska vlada s predlaganimi spremembami delovnopravne, pokojninske, bančne, gospodarske zakonodaje in drugih pomembnih ukrepov prizadeva, da bi tudi mednarodni trgi zaznali, da je Slovenija zanesljiva in mogoča partnerica. Tema pogovorov je bila prav tako podrobnejša predstavitev slovenske pobude v OZN za okrepitev konvencije za učinkovitejše preprečevanje genocida in množičnih grozodejstev.