NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša med obrtniki in podjetniki: »Srednja in mala podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva«

Predsednik Vlade RS Janez Janša je danes v polni športni dvorani v Ivančni Gorici sodeloval na okrogli mizi ob dnevu obrti in podjetništva, skupaj s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, županom pobratene občine Hirschaid Andreas Schlund in županom občine Ivančna Gorica Dušanom Strnadom. V pogovorih je predsednik vlade opozoril, da je potrebno sprejeti vseh pet predlaganih ključnih ukrepov za izhod iz krize in da gre za nacionalni projekt. Ob tem je izpostavil, da je ustvarjanje boljših razmer za srednja in mala podjetja, ki so po njegovem mnenju najbolj prizadeta zaradi krize in so hkrati hrbtenica slovenskega gospodarstva, ena izmed ključnih prednostnih nalog te vlade. Predsednik vlade je spregovoril tudi o pomenu smiselnega in učinkovitega črpanja evropskih sredstev, ter privabljanja tujih neposrednih investicij, ki bodo omogočala ustvarjanje novih delovnih mest. Nenazadnje je predsednik vlade še dejal, da lahko še vedno sami pridemo iz krize in da se moramo zavedati, da tudi če bomo dobili mednarodno pomoč, to ne bo darilo in da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo.

 

V pogovoru je predsednik vlade osvetlil pomembnost sprejemanja petih ključnih projektov, ki jih mora Slovenija sprejeti do konca leta med katerimi je naštel sprejetje predlaganih proračunov za leti 2013 in 2014, sanacijo bančnega sistema, ureditev upravljanja državnega premoženja ter potrebne spremembe za prožnost trga dela in razbremenitev pokojninskega sistema. »Izhod iz gospodarske krize, je nacionalni projekt. Če želimo, da bi bil uspešen, se moramo tega zavedati širše,« je poudaril in dodal, da sta učinkovitejše črpanje evropskih sredstev in privabljanje tujih naložb pomembna finančna vira za prihodnost. Ob tem se je spomnil časa pred gospodarsko krizo, ko je bila Slovenija ena izmed finančno stabilnejših članic v Uniji, vendar se je v zadnjih treh letih prehitro zadolževala, zaradi česar danes še vedno pada gospodarska aktivnost.

 

»To, kar vlada sedaj počne, ni varčevanje, je samo poskus, da bi se bolj racionalno obnašali,« je povedal in dodal, da je vlada sprejela že nekaj sto ukrepov, ki skušajo umiriti sedanjo situacijo. »Ena izmed ključnih prioritet te vlade je izboljšanje razmer za mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva,« je dejal in izpostavil, da so ravno tovrstna podjetja najbolj prizadeta zaradi neurejenega bančnega sistema, katerega posledica je kreditni krč in vedno več plačilne nediscipline. »Slovenija je danes, kar zadeva vlaganj in tujih investicij, z vidika davkov in procedur daleč najbolj prijazno okolje kot kadar koli prej,« je nadaljeval, ampak poudaril, da je sanacija bank ključnega pomena in da brez tega vse reforme, kot celota ne bodo dovolj za ponovno okrevanje slovenskega gospodarstva.

 

»Težave, ki jih imamo danes pri nas niso priletele iz  neba in niso nekaj, kar se ne bi nekje že zgodilo in ga ne bi v kateri izmed držav članic že rešili,« je dejal predsednik vlade ob vprašanju o pomenu povezovanja za uspešen izhod iz krize, ter izpostavil pomen članstva Slovenije v Evropski uniji kot priložnosti, da se lahko učimo iz primerov dobrih in slabih praks. »Veliko znanja o tem obstaja znotraj te vlade in administracije,« je dejal, ter izpostavil, da je povezovanje nuja, saj brez tega danes ne moremo delovati. Predsednik vlade je povedal, da velja Slovenija za konstruktivnega sogovornika, ki je sposoben pomagati tudi pri reševanju problemov drugih. Ob tem je govoril tudi o načrtovanju boljšega in učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev: »Bistvo je usmerjanje evropskega denarja in javnih sredstev na projekte, ki bodo imeli učinke in bodo tako ustvarjali nova delovna mesta.«

 

»Državo je najprej potrebno peljati iz nevarnih voda,« je povedal predsednik vlade Janez Janša, zato da lahko privabljamo tuje investicije, nov kapital za nova delovna mesta. »Smo še vedno v situaciji, ko zaustavljamo padec rasti, » je dejal. Za primerjavo je navedel primer Nemčije, ki je imela to težavo samo leta 2009, pri tem pa v Sloveniji še vedno tečejo zgolj pogovori kako poravnati dolgove. »Naredili smo polovico prilagoditve z enim rezom, nismo se takoj prilagajali in podvojili naš javni dolg, sedaj delamo vse v bistveno težjih okoliščinah," je povedal predsednik vlade. 

 

Nemška sogovornika Gertrud Rantzen in župan občine Hirschaid Andreas Schlund sta pozdravila ukrepe slovenske vlade in izrazila optimizem za sposobnosti Slovenije, da bo našla svojo pot, ter hkrati izrazila željo po poglobitvi sodelovanja. Župan občne Ivančna Gorica Dušan Strnad je ob tem podprl njuno mnenje in z veseljem sprejel ponudbo župana občine Hirschaid za ikrepitev sodelovanja na področju turizma.