NOVICA
Predsednik Vlade RS Janez Janša: Ključnega pomena je učinkovitejša preventiva in povezovanje
Predsednik Vlade RS Janez Janša se je danes udeležil mednarodne konference za človekove pravice z naslovom Sirska kriza in odgovornost za zagotavljanje zaščite: Interdisciplinarna analiza izzivov pri zagotavljanju mednarodnega soglasja. V polni dvorani udeležencev konference je spregovoril o aktualnih problemih v Siriji in žal neučinkovitem delovanju mednarodne skupnosti za preprečevanje tovrstnih grozodejstev. V okviru sodelovanja z Inštitutom za kulturno diplomacijo pri pobudi za nadgradnjo in učinkovitejše izvajanje Konvencije za preprečevanje in kaznovanje genocida je predsednik vlade predstavil svoja prizadevanja za pridobivanje čim širše podpore. Na koncu je poudaril predvsem pomen proaktivnega delovanja civilne družbe in njenega opozarjanja za čim učinkovitejše preventivno ravnanje mednarodnih organizacij ter regionalnih in podregionalnih organizacij.
Predsednik vlade je govor začel s primerom Sirije in poudaril, da se iz zgodovine prejšnjega stoletja človeštvo ni naučilo dovolj. »V času po 2. svetovni vojni je bilo več kot 80 držav, vključno s Slovenijo, priča množičnim grozodejstvom,« je povedal.
V nadaljevanju je predstavil korake, ki jih je kot predsednik vlade v imenu Slovenije že storil za pridobivanje širše podpore omenjeni pobudi. Ob tem je poudaril, da je prejšnji mesec voditelje držav in mednarodnih organizacij v pismu seznanil s pobudo za nadgraditev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter na septembrskem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku pozval države članice ZN, regionalne in podregionalne organizacije k oblikovanju učinkovite strategije za pravočasno preventivno preprečevanje množičnih grozodejstev. Prav tako je izrazil veselje, da je največja politična družina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka, na svojem kongresu ta mesec sprejela Resolucijo o odgovornosti za zaščito in preprečevanje genocida ter Svet EU pozvala k okrepitvi zmogljivosti in večji usklajenosti EU ter k ustanovitvi posebnega Odbora EU za preprečevanje množičnih grozodejstev.
Predsednik vlade je v govoru predlagal tudi spremembo politike uvajanja embarga na prodajo orožja, vojaške in policijske opreme za določene krizne države oziroma žarišča. »Danes do embarga praviloma pride šele takrat, ko do zob oborožen diktatorski režim začne brutalno obračunavati z lastnim civilnim prebivalstvom,« je opozoril predsednik vlade in dodal, da je treba nedemokratičnim in diktatorskim režimom preprečiti ali vsaj bistveno omejiti dostop do sodobne vojaške in policijske tehnike ter orožja, kar bi pomembno zmanjšalo možnost genocida. »OZN bo morala svoje preventivne mehanizme dodelati tako, da bo embargo na prodajo orožja, vojaške in policijske opreme uveden avtomatsko povsod tam, kjer bodo opozorilni mehanizmi zaznali povišano stopnjo tveganja za množično kršitev človekovih pravic,« je povzel svoj predlog.
Ne nazadnje je predsednik vlade poudaril predvsem pomen ozaveščanja mednarodne javnosti in vloge civilne družbe, iz katere omenjena pobuda tudi izhaja. »Predlagam, da se civilna družba, ki že deluje na tem področju, med seboj poveže v Zavezništvo za svet brez genocida in množičnih grozodejstev ter tako povezano in usklajeno deluje za skupni cilj,« je pozval predsednik vlade. »Pri preventivnem delovanju ne bo učinkov, dokler ne bodo večje vloge prevzele regionalne in podregionalne organizacije, ki najbolje poznajo in razumejo dogodke v lastni regiji. Nadgradnja Lemkinove konvencije z avtomatskimi ali delno avtomatskimi preventivnimi mehanizmi, ki se po vnaprejšnjem pooblastilu VS OZN sprožijo samodejno, je nujno potrebna,« je končal predsednik vlade.
