NOVICA

14. 11. 2012

Predsednik Vlade RS Janez Janša izrazil podporo prizadevanjem za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci v zamejstvu

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki mu predseduje predsednik Vlade RS Janez Janša, se je danes prvič sestal v novem mandatu. Njegovi člani so pripadniki organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti z bogatimi izkušnjami pri uveljavljanju skrbi za razvoj te skupnosti v sosednjih državah, pa tudi ministri slovenske vlade oziroma državni sekretarji, ki se pri svojem delu ukvarjajo z zamejsko problematiko. 

 

Svet je danes razpravljal o ključnih problemih, s katerimi se srečuje avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah. Prav tako je razpravljal o izhodiščih za svoje delovanje v novem mandatu ter o novih izzivih in prioritetah sodelovanja med Slovenijo in to skupnostjo.

 

Člani sveta so se zahvalili slovenski vladi za dejavno in vztrajno podporo njihovim prizadevanjem v matičnih državah za ureditev položaja in zagotovitev sistemskega financiranja. Strinjali so se, da bo skupni kulturni prostor dejansko zaživel, če se bomo vsi skupaj trudili rešiti preostala vprašanja med Slovenijo in sosednjimi državami, ki se nanašajo na položaj avtohtone narodne skupnosti. Naslednji pomemben korak je izpopolnitev tistih politik in strategij, ki bodo kos novim izzivom na področjih kulture, jezika, znanosti, gospodarstva, športa, medgeneracijskega sodelovanja, mladih in čezmejnega sodelovanja, še posebno v povezavi s črpanjem evropskih sredstev in sodelovanjem občin. Predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so menili, da je najboljša oblika podpore uspešen razvoj Republike Slovenije.

 

Predsednik vlade je poudaril, da si Vlada z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu ter delovanjem različnih ministrstev in vladnih služb prizadeva za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci v zamejstvu. Delo je usmerjeno v razvijanje skupnega slovenskega prostora, ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine, pa tudi v spodbujanje sodelovanja na področjih, kakršni sta znanost in gospodarstvo. Izrazil je zadovoljstvo nad ugotovitvijo članov sveta, da na obmejnem območju narašča zanimanje za učenje slovenskega jezika.  

 

Dogovorili so se, da bodo na naslednjem srečanju posvetili posebno pozornost razpravi o možnostih za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Omogočajo jih zlasti nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem ovir, ki so jih nekoč predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve.