NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 128. redni seji vlade

Na današnji 128. redni seji je vlada sprejela več sklepov, med drugim tudi besedilo novele zakona o družbi Slovenske železnice ter sklep o začasnih ukrepih za Pokolpje. Pristojni minister in ministrica sta predstavila glavne poudarke sprejetega zakona in sklepov, premier Borut Pahor pa je odgovoril na nekaj aktualnih novinarskih vprašanj.

 

Vlada je na današnji seji določila besedilo novele Zakona družbi Slovenske železnice. 1. julija 1993 je bila v takratni družbi Slovenske železnice Ljubljana p.o. izvedena delitev premoženja na dejavnost infrastruktura in dejavnost promet. Oblikovani sta bili dve organizacijski enoti znotraj iste pravne osebe. Na organizacijsko enoto dejavnost infrastruktura so bila razporejena namenska sredstva in njim pripadajoči viri financiranja. Do delitve je prišlo zaradi ločenega ugotavljanja poslovnih rezultatov za področji promet in infrastruktura. Glavni cilj zakona je družbi Slovenske železnice plačati terjatev, ki je predmet tega zakona. Na tak način se omogoči izvedbo nedavno sprejetega Zakona o družbi Slovenske železnice in njeno preoblikovanje v holding več samostojnih gospodarskih družb. Terjatev družbe SŽ v višini 134.261.600 evrov bo Republika Slovenija plačala iz državnega proračuna v letih 2012 do 2016, in sicer vsako leto v znesku 26.852.320 evrov.

 

Ministrski zbor je na današnji seji izdal tudi sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Pokolpje in sprejel »Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepe razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011-2016«. V tem okviru je vlada območje občin Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika, ki se povezujejo v Območno razvojno partnerstvo Pokolpje določila za problemsko območje z visoko brezposelnostjo. V obdobju od leta 2011 do leta 2016 se bodo izvajali dodatni začasni ukrepi razvojne podpore z namenom ustvarjanja novih delovnih mest in novih podjetij ter pridobivanje dodatnih nastavitvenih zmogljivosti v turizmu. Gre za 7 ukrepov s področja spodbujanja konkurenčnosti, povračila plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, nekaterih davčnih olajšav, spodbud za trajnostni razvoj podeželja, garancij s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite podjetjem, prometne in elektroenergetske infrastrukture.

 

V nadaljevanju novinarske konference je premier Pahor skupaj z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom pozval državljanke in državljane, naj gredo na referendum o zakonu o malem delu in zakon podprejo. Ob tem je še dejal, da se ne strinja s tistimi, ki referendumske izide povezujejo s podporo vladi. »Referendum je demokratičen instrument preverjanja volje ljudi o nekem vprašanju, za podporo ali odvzem oblasti pa so volitve,« je dejal premier Pahor in dodal, da ljudje na referendumih »ne bodo odločali o vladi, ampak o zakonih, ki na reformen način urejajo potrebne spremembe. Odločali bodo sami o sebi, o svoji perspektivi.« Zakon o malem delu sicer sodi v paket reformnih ukrepov, vendar ni najbolj usoden, je pa sestavni del mozaika tistih sprememb, ki jih Slovenija potrebuje, da bo danes in jutri bolj konkurenčna in bolj socialno vzdržna. Če pa bo ta reforma na referendumu zavrnjena, bo trg tega segmenta dela ostal nespremenjen, nekateri bodo ohranili privilegije, mladi, nezaposleni in upokojenci pa bodo ostali brez nekaterih pravic, ki jim jih ta zakon na novo prinaša. Premier Pahor je kot daleč najusodnejši referendum izpostavil referendum o pokojninski reformi in dodal, da ne bo razmišljal o alternativi, dokler obstaja možnost, da uspe.

 

Glede Portugalske in njenih težav je premier Pahor dejal, da je to za nas »zelo poučen primer.« Ob tem je opozicijo pozval, naj se zamisli nad tem, kaj se dogaja v zadolženih evropskih državah in dodal, da »na Portugalskem ni bilo politične volje za reforme, vlada je padla in finančni trgi so izgubili upanje, da je Portugalska država, sposobna regulirat reformne procese.« Premier Pahor je izpostavil tudi bistveno razliko med Španijo in Portugalsko. »Španija je v najbolj kritičnem trenutku sprejela pokojninsko reformo. Sprejela jo je s precej visokimi mejami starostne upokojitve 67 let. To je bil znak za finančne trge, da ne samo španska vlada in parlament, ampak španska država zmore regulirat reformne ukrepe,« je dejal premier Pahor. Zato je Španija danes relativno varna država, kar se tiče finančne stabilnosti. To sporočilo na srce polaga tudi Slovencem, ki se odločajo o svoji podpori številnim reformam na referendumih.