NOVICA

Premier Pahor: EU mora ukrepati skupaj in usklajeno

Predsednik slovenske vlade Borut Pahor se je danes v Bruslju udeležil neformalnega Evropskega sveta, ki je bil posvečen spopadanju s finančno in gospodarsko krizo. »Sporočilo današnjega sestanka je, da mora Evropska unija ukrepati skupaj in usklajeno, v okviru enotnega trga in Ekonomske in monetarne unije. Največkrat omenjena beseda pa je bila solidarnost,« je ob koncu srečanja poudaril premier Pahor.

 

(Foto: Bobo)

 

Predsedniki vlad so se glede razmer na finančnih trgih strinjali, da je treba nujno zagotoviti normalno delovanje kreditnih trgov, saj je to predpogoj za učinkovito oživitev gospodarstva.  »V tej luči Slovenija podpira enoten pristop držav EU glede izvajanja ukrepov v bančnem sektorju, vključno z odkupom ali zavarovanjem slabe aktive bank v državah, kjer bi bilo to potrebno. Države morajo ob tem ohraniti možnost, da se glede na individualne razmere same odločijo, če bodo te instrumente uporabile,« je poudaril premier. Prav tako je treba izboljšati nadzor nad finančnimi institucijami. »Tudi Slovenija bo preučila institucije, ki regulirajo finančne trge, ter sprejela potrebne ukrepe.«

 

Sicer pa je za Slovenijo pomembno opozorilo glede fiskalnih spodbud gospodarstvu: »Za Slovenijo je vzdržnost javnih financ eno od osnovnih stremljenj. Proračunski primanjkljaj danes pomeni večji davek jutri. Zato sem zadovoljen z dvema svežnjema ukrepov, ki jih je sprejela Slovenija, enako tudi z rebalansom proračuna, ki ostaja v okviru Maastrichtskih kriterijev. Politika slovenske države je hkrati odločna in dovolj hitra, a tudi pametna in preudarna, se ne zaletava s proračunskim primanjkljajem,« je poudaril premier.

 

 

(Foto: Thierry Monasse)

 

Za oživitev gospodarstva v EU je sicer ustrezen okvir že sprejeti evropski načrt, ki ga članice dopolnjujejo z lastnimi ukrepi. Ti ukrepi morajo spoštovati pravila notranjega trga, konkurence in državnih pomoči, zelo pomembno pa je tudi, da se članice izogibajo protekcionističnim ukrepom. "Nevarnost protekcionizma skrbi vse države zahodne in vzhodne Evrope, vse države se zavedajo možnih dolgoročnih negativnih posledic. Do protekcionizma bi lahko prišlo v prihodnje, če ne bi bilo usklajene politike. A današnji vrh daje sporočilo, da se EU usklajuje in je enotna in ta tej osnovi se lahko krepi zaupanje,« je poudaril premier.

 

Predsednik vlade je tudi pojasnil, da se Slovenija kot edina država iz Srednje in Vzhodne Evrope danes pred neformalni Evropskim svetom ni udeležila t. i. mini vrha držav iz te regije, saj je ocenila, da potrebe za to ni. »Slovenija je članica evroobmočja in ima drugačne strukturne probleme kot države, ki so se mini vrha udeležila,« je utemeljil premier. Ob tem je dodal, da Slovenija tako svoje probleme rešuje na drugačen način. »In če ne bo globalnega poslabšanja, računamo, da bo do gospodarskega preobrata prišlo še letos,« je dodal. Vsako državo je sicer treba obravnavati posamično, saj delitev na Vzhod in Zahod ni dobra, je tudi ocenil.

 

Evropski svet bo o boju proti finančni in gospodarski krizi znova govoril ne rednem spomladanskem zasedanju, ki bo 19. in 20. marca v Bruslju. Prav tako bo kriza tema zasedanja skupine G20, ki bo 2. aprila v Londonu. Z novim ameriškim predsednikom Barackom Obamo pa bodo evropski voditelji o spopadanju s krizo govorili na vrhu EU-ZDA, ki bo 5. aprila v Pragi.

 

Predsednik slovenske vlade se je ob robu neformalnega Evropskega sveta sestal tudi s predsednikom švedske vlade Fredrikom Reinfeldtom in madžarskim premierom Ferencem Gyurcsanyjem, govoril pa je tudi s predsedujočim EU, češkim premierom Mirekom Topolanekom.