NOVICA

09.10.2009

Premier Pahor predstavil predlog državnega proračuna in proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011

Predsednik Vlade RS Borut Pahor je danes na 15. izredni seji Državnega zbora z ministrom za finance Francem Križaničem predstavil predlog državnega proračuna in proračunskega memoranduma za prihodnji dve leti.

 

Premier je uvodoma dejal, da je »proračun temeljno orodje uravnoteženja javnofinančnih tokov. Razvojno ravnovesje v Sloveniji želi Vlada RS doseči, prvič, z uvedbo k rezultatom usmerjenih proračunov za ti dve leti, drugič, z uvedbo fiskalnega pravila in tretjič, s strukturnimi prilagoditvami.«

 

(Foto: Tamino Petelinšek/STA)

 

Predsednik vlade je povedal, da je v Sloveniji finančna kriza povzročila občuten padec mednarodne menjave, na katero je v zelo veliki meri vezano naše gospodarstvo. «Stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih sicer daje neko majhno upanje, da se bližamo, recimo temu, dnu krize in da si nekateri voditelji že drznejo govoriti o času, ko bomo pripravljali izhodne strategije, vendar pa bo po vseh napovedih to okrevanje izredno postopno.«

 

»Ob relativno visokem primanjkljaju in povečanem dolgu države, bo javnofinančna politika, tako kot letos, tudi v naslednjih letih razpeta med dva ključna cilja. Doseganje makroekonomske stabilnosti na eni strani in podpiranje dolgoročne rasti na drugi strani. S sprejemanjem protikriznih ukrepov narašča tveganje za stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok, vendar moramo, tako kot druge države, kratkoročno vendarle ukrepati.«

 

Premier je v svoji predstavitvi tudi povedal, da je slovenska fiskalna politika v času zaostrenih gospodarskih razmer pred dilemo: ali naj brezkompromisno sledi tako imenovanim maastrichtskim merilom, ki določajo presežen javnofinančni primanjkljaj in dolg ali pa in v kolikšni meri naj zadosti tudi lizbonskim ciljem, se pravi razvojnim ciljem ekonomskih politik. »Skušali smo v največji možni meri slediti razvojni usmerjenosti, kolikor nam stabilnost javnih financ to še dopušča« je poudaril premier in dodal, da je nov programski proračun orodje za večjo povezanost ciljev in konkretnih ukrepov v okviru posameznih politik, zato bi njegov rezultat moral biti večja učinkovitost. »Predlagani razrez proračunov za leti 2010 in 2011 tako obstoječe strategije združuje v okvire naslednjih razvojnih politik in prioritet: spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba, trg dela, izobraževanje, kultura in šport, promet in prometna infrastruktura, ter energetika, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, prehrana, socialna varnost in zdravstveno varstvo ter nacionalna varnost, obramba in zunanje zadeve.

 

Na koncu je premier Pahor še poudaril, da so v povezavi z razvojno naravnanim proračunom sočasno potekali dogovori tako o protikriznih, kot o strukturnih ukrepih. »Strukturne prilagoditve v naslednjih dveh letih bodo potekale na naslednjih štirih področjih: nujne institucionalne prilagoditve na področju upravljanja javnih institucij, spodbujanje podjetništva, konkurenčnost in preglednost trga dela, prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko ter prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva.«

 

  Magnetogram