NOVICA

Premier Borut Pahor na srečanju s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovičem

Predsednik Vlade RS Borut Pahor se je danes sestal s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovićem v okviru njegovega uradnega obiska v Republiki Sloveniji. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno nadaljevanju dialoga, ki bo še dodatno pripomoglo h krepitvi bilateralnega in multilateralnega sodelovanja ter prijateljskih vezi obeh držav na vseh področjih, še posebej na gospodarskem.

     

(Foto: Daniel Novakovič/STA)

    

Uvodoma sta premier Pahor in predsednik Josipović spregovorila o pomenu bližajoče konference o Zahodnem Balkanu, ki jo skupaj gostita slovenski premier in hrvaška premierka Kosor 20. marca 2010 na Brdu pri Kranju. Premier Pahor je poudaril, da je ta konferenca izrednega pomena za celotno regijo, saj predstavlja pomemben signal/sporočilo Evropski uniji in regiji.

   

Predsednika sta na pogovorih opozorila na pomen mešane komisije, ki je bila ustanovljena na delovnem srečanju v Kranjski Gori 13. januarja 2010, in ki bo pregledala vsa odprta vprašanja med državama ter predlagala rešitve. V okviru krepitve gospodarskega sodelovanja sta sogovornika izpostavila predvsem področji prometa in turizma, pregledala pa sta tudi možnosti za nadaljnje poglabljanje trgovinskega in investicijskega sodelovanja, saj je Hrvaška za Slovenijo peta, Slovenija pa za Hrvaško tretja zunanjetrgovinska partnerica.

     

Premier Pahor in hrvaški predsednik Josipović  sta v pogovorih izmenjala stališča o ključnih mednarodnih temah, pogajanjih Republike Hrvaške z Evropsko Unijo in o regiji Zahodnega Balkana. Premier Pahor je med pogovori delegacij poudaril, da z arbitražnim sporazumom presegamo eno najpomembnejših odprtih vprašanj, to je vprašanje meje. Izrazil je prepričanje, da bo to vprašanje razrešeno na pravičen način, ki bo zadovoljil vitalne interese obeh strani. Prav tako je slovenski premier opozoril, da je v interesu Republike Slovenije, da Republika Hrvaška čim prej postane polnopravna članica EU.

      

Sogovornika sta se strinjala, da so se odnosi med državama izboljšali ter izrazila pričakovanje, da se bo siceršnje dobro bilateralno sodelovanje dodatno okrepilo na vseh področjih, še zlasti na gospodarskem. Okrepljeno vzajemno zaupanje in nadaljevanje aktivnega političnega dialoga pa lahko po mnenju obeh privede tudi do rešitve preostalih odprtih vprašanj med državama.