NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade
Vlada RS je na današnji 80. redni seji med drugimi sklepi potrdila tudi besedilo Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Cilja zakona je omogočiti slovenskim podjetjem pridobitev dolgoročnih kreditov za financiranje investicij, ki bodo povečale dodano vrednost na zaposlenega v družbi ali povečale njeno zaposlovanje. Predsednik vlade Borut Pahor in pristojni ministri so predstavili tudi stališče vlade glede finančne pomoči Grčiji, nato pa je premier odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOM)
Zakon predvideva, da si država in banka pri financiranju teh investicij delita tveganje in sicer tako, da država s poroštvom prevzame 75% tveganja, banka pa preostalih 25%. Ob tem daje država poroštvo samo za glavnico kredita, kar za banko pomeni, da bo sama nosila tveganje stroškov in morebitnih obresti in se bo s tem posledično proaktivno vključila v celotno shemo financiranja posameznega projekta. Krediti morajo biti zavarovani, vendar je dovolj, če zavarovanje pokrije samo glavnico, s tem se kreditojemalca razbremeni previsokih zahtev po zavarovanjih, hkrati pa banki in državi kot poroku še vedno omogoči vsaj delno poplačilo svojih terjatev. Postopke v zvezi z izdajo poroštev bo v imenu in za račun Republike Slovenije izvajala SID banka, ki bo pooblaščena tudi za obdelavo in shranjevanje podatkov o finančnem stanju kreditojemalcev, na podlagi katerih se bo izračunala premija, ki jo bodo morali plačati kreditojemalci za izdano poroštvo v skladu s pravili EU o državnih pomočeh.
Ministrski zbor je na današnji seji sprejel tudi stališče Vlade RS glede finančne pomoči Grčiji. Kot je na novinarski konferenci dejal premier Pahor, »vlada, skupaj z drugimi članicami evro območja, podpira pomoč Grčiji, zaradi zagotavljanja stabilnosti evro območja, v katerem je Slovenija prepoznala in realizirala svoje vitalne gospodarske in izvozne interese.« Vstop Slovenije v evro območje (EMU) pred dobrimi tremi leti je predstavljal zaokrožitev naših prizadevanj za vključitev v gospodarsko najbolj razvito in stabilno okolje. Za pomoč se je vlada odločila zato, ker so na evro območju naši ključni izvozni trgi, in bi bila destabilizacija tega območja še posebno boleča za majhno, odprto in povezano slovensko gospodarstvo. Premier Pahor je še dodal, da »se Slovenija za to dejanje ni odločila brezpogojno ampak sodelovanje v mehanizmu pogojuje z doslednim izpolnjevanjem grških varčevalnih in reformnih ukrepov ter z zahtevo po institucionalni reformi evrskega območja.«
V nadaljevanju je premier Pahor še dejal, da je »vladi uspelo ob prehodu iz visoke konjunkture v globoko recesijo rešiti Slovenijo pred črnim scenarijem. Smo v skupini držav, ki ta hip najbolj gibko in uspešno rešuje krizo.« Obenem je predsednik vlade tudi opozoril, da so pred nami najbolj odločilni meseci glede tega, v kateri skupini držav se bo Slovenija znašla v naslednjem desetletju. »Moja naloga je, da poskušam s socialnim dialogom okrepiti zaupanje v to, da to kar počnemo, počnemo v skupno dobro, in da je to dobro za prihodnost Slovenije,« je še poudaril premier Pahor in ugotovil, da »smo Slovenci prav v najtežjih trenutkih najboljši.«