NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade
Vlada RS je na današnji 83. redni seji med drugimi sklepi sprejela tudi predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija ter predlog Zakona o Javni agenciji za javno naročanje in Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2010-2011. Predsednik vlade Borut Pahor in pristojni ministri so predstavili pomembnejše sklepe, nato pa je premier odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Tamino Petelinšek/STA)
Vlada RS je podprla Predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija, a ga bo, preden bo poslan Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem, v nekaterih točkah še uskladila. Trije najpomembnejši cilji predloga novega zakona so povečanje avtonomije javnega servisa v odnosu do centrov politične in kapitalske moči na področju informiranja in ustvarjanja programskih vsebin; doseganje večje učinkovitosti poslovanja, ki bo usmerjena v večjo kakovost programov, pospešeno uvajanje novih tehnologij in storitev ter večjo dostopnost vsebin za posamezne ciljne skupine; dopolnitev zakonskih rešitev, ki niso bile usklajene s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red, s poudarkom na preglednosti delovanja javne radiotelevizije in preprečevanja podeljevanja nedovoljenih državnih pomoči.
Vlada je na današnji seji sprejela tui predlog Zakona o Javni agenciji za javno naročanje, ki določa vzpostavitev javne agencije. Namen vzpostavitve Javne agencije za javno naročanje je bolj učinkovito, gospodarno in transparentno javno naročanje ter centralizacija javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Ministrski zbor je danes sprejel tudi Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2010-2011. Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa sprejem dvoletnih akcijskih načrtov, ki predstavljajo izvedbene akte Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini za določeno obdobje. Akcijski načrt kot operacionalizacija nacionalnega programa določa nosilce, konkretne naloge, roke za njihovo izvedbo, kazalce in predvidena finančna sredstva za realizacijo. Delo na teh aktivnostih bo potekalo ves čas do zaključka leta 2011, in sicer na vseh ministrstvih, kjer bodo izvajali projekte in posamezne aktivnosti. O njih bodo nosilci poročali dva meseca pred iztekom akcijskega načrta. Sprejetje tega načrta, kot nadaljevanje nacionalnega programa, je predlagano tudi v priporočilih Evropske Unije in so ga že sprejeli v nekaterih državah (Finska, Španija, Norveška, Belgija, Velika Britanija).
Na novinarski konferenci po seji vlade je premier Pahor komentiral zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti in dejal, da smo »lani storili vse, kar je v naši moči, da smo krepili socialno povezanost, tudi na račun konkurenčnosti. To se je tudi zgodilo - Slovenija je na lestvici konkurenčnosti zdrsnila.« To je bil »edini način, da smo socialno povezali Slovenijo, in sicer ne zato, da bi imeli politični mir, ampak ker se nam je zdelo vredno okrepiti zaupanje v to, da ne bomo nikogar od siromašnejših slojev pustili zadaj. Sedaj, v letu 2010, pa bomo naredili vse, da elemente konkurenčnosti dvignemo,« je poudaril premier Pahor. Ob tem je omenil spreminjanje zakona o delovnih razmerjih. »Sindikati se morajo spomniti pripravljenosti, da bodo konstruktivni pri teh spremembah, ker je šla vlada naprej pri minimalni plači. Mi smo se teh obljub držali, pričakujem, da se jih bodo tudi sindikati,« je še dejal premier Pahor.
Predsednik vlade Borut Pahor je komentiral tudi zahtevo skupine poslancev za sklic izredne seje DZ, na kateri naj bi razjasnili nove okoliščine, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Premier Pahor je poudaril, da imajo predlagatelji vso pravico sklicati izredno sejo. V tem primeru bo vlada, ki je arbitražni sporazum izpogajala, dobila še eno priložnost za predstavitev svojih argumentov v podporo sporazumu. V nadaljevanju je premier dodal, da ima »sem in tja občutek, da interese in želje na obeh straneh meje združujejo tisti, ki si želijo, da arbitražni sporazum pade. Razumem nekatere kroge na Hrvaškem, ki so v nekaterih določbah tega sporazuma videli grožnjo za njihove ozemeljske interese,« je izpostavil premier in dodal, da v Sloveniji ni potrebe za take strahove. Arbitražni sporazum arbitražnemu sodišču jasno nalaga določitev stika Slovenije z mednarodnimi vodami.