NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji 86. redni seji med drugimi sklepi sprejela tudi predlog rebalansa Proračuna Republike Slovenije ter določila besedilo Zakona o posojilu Helenski republiki in sprejela novelo Zakona o upravnem sporu. Pristojna ministra sta predstavila pomembnejše sklepe, predsednik vlade Borut pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOM)
Ministrski zbor je sprejel Predlog Rebalansa proračuna RS za leto 2010. Ob pripravi proračuna za leto 2010, so bili upoštevani takrat znani podatki in ocene glede globalne makroekonomske situacije, vendar se ocene in podatki, ki jih zaznavamo v prvi polovici leta 2010 razlikujejo od upoštevanih ocen. V letošnjem letu so se spremenile tudi razmere znotraj evroobmočja in jih ob pripravi proračuna za leto 2010 ni bilo mogoče predvideti. Vlada se zaveda pomena javnofinančne stabilnosti celotne Evrope, ki je hkrati tudi jamstvo za finančno stabilnost Slovenije. To je tudi eden izmed razlogov, da se javnofinančni primanjkljaj ne bo zvišal in tako ostaja na 5% BDP. Z rebalansom proračuna se upošteva nižje javnofinančne prihodke od prvotno načrtovanih in prilagaja višina javnofinančnih odhodkov tako, da se nivo primanjkljaja ne zvišuje.
Vlada je danes določila tudi besedilo Zakona o posojilu Helenski republiki (Grčiji), ki obravnava posojilo, ki ga Republika Slovenija nameni Grčiji v obliki usklajenih dvostranskih posojil skupaj z ostalimi državami članicami evroobmočja, za namen nadomestitve izpadlih virov financiranja na finančnih trgih in zaščite finančne stabilnosti v evroobmočju. Zakon vsebuje ključne elemente oziroma pogoje predmetnega posojila, pri tem pa so posamezni pogoji posojila podrobneje opredeljeni v posojilni pogodbi, ki jo v imenu in za račun držav članic evroobmočja sklene Evropska komisija.
Premier Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je vlada ministrstvu za promet in krizni skupini ministrov naložila, da do prihodnje seje vlade ali do seje v drugi polovici junija pripravi predlog najugodnejše finančne intervencije za dokončanje sanacije in začetek modernizacije Slovenskih železnic. »Če bi se še enkrat odločal, ali naj obiskujem železnice ali ne, bi se ponovno odločil za to. Ta pomembna preusmeritev vlade na ta problem je bila odločilna, da Slovenske železnice danes niso v stečaju,« je poudaril premier Pahor. Ob tem je tudi opozoril, da je za uspešno končanje projekta sanacije in začetek projekta modernizacije potrebna oblika investicije, ki ne more biti državna pomoč. Predsednik vlade je dejal, da si sodelovanja Hartmuta Mehdorna želi tudi pri projektu modernizacije železnic. »Želim si, da bi projekt sanacije dokončali, s tem dvignili tržno vrednost vstopa tujega partnerja bodisi v obliki investicije v same Slovenske železnice ali, če bo to sprejeto, v logistični holding,« je še dejal premier Pahor.
Premier je napovedal tudi, da bo vlada v kratkem pripravila srečanje velikih in majhnih igralcev v gradbeništvu. Posebnih sektorskih ukrepov vlada doslej ni sprejela, vendar težava gradbeništva tako odstopa, da so se krizni ministri odločili ugotoviti, kje so možnosti za pomoč države. »Tako kot je sektor gradbeništva pregreval gospodarsko rast v času konjunkture, tako jo sedaj v času recesije zamrzuje,« je izpostavil premier Pahor. Zamisel o sestanku s predstavniki gradbenega sektorja ni nova in zato, ker problem gradbeništva tako odstopa, je bila sprejeta odločitev za sestanek, »da vidimo, kje so z vidika države priložnosti in odgovornosti, da pomagamo, kolikor je to znotraj svobodnega trga in pravnega reda dovoljeno,« je še povedal premier Pahor.