NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade

Vlada Republike Slovenije je na današnji 87. redni seji med drugimi sklepi sprejela tudi tri zakone s področja dela in sicer Zakon o urejanju trga dela, Zakon o malem delu ter novelo Zakon o delovnih razmerjih. Pristojni minister je predstavil sprejete zakone, predsednik vlade Borut pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.

 

(Foto: Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOM)

 

Sprejeti Zakon o urejanju trga dela bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ga je Državni zbor sprejel v letu 1991 in je bil nato velikokrat dopolnjen in spremenjen. Obstoječi zakon, ki ureja področje zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, je zastarel, zaradi številnih sprememb v preteklih letih pa je tudi nekonsistenten, zato je pri njegovem izvajanju veliko težav, obenem pa ne dopušča hitrega odzivanja na dinamične spremembe na trgu dela. Poglavitni namen novega zakona je povečanje varnosti iskalcev zaposlitve in uvajanje koncepta varne prožnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji.

 

Z Zakonom o malem delu želi vlada enotno urediti oblike dela, katerih zaradi njihove občasne narave in dinamike opravljanja dela, ne moremo šteti kot delovno razmerje, kljub temu, da ima takšno delo v posameznih primerih lahko tudi elemente delovnega razmerja. Namen zakona je, da se vse oblike tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem, ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Hkrati se želi z uvedbo malega dela zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno, saj se uvaja nova možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca. Malo delo bo v veliki meri ohranilo fleksibilni značaj na trgu dela, ki ga ima sedaj študentsko delo, zato bo tudi prispevalo k bolj prožnemu trgu dela ob hkratni zagotovitvi osnovnih pravic iz socialnih zavarovanj.

 

S predlagano novelo Zakona o delovnih razmerjih se zaradi načela enakosti pred zakonom zagotavlja možnost delavcev, ki niso sindikalno organizirani, da prek sodelovanja drugih predstavnikov delavcev, ki so izbrani po posebnem, zakonsko določenem postopku, sodelujejo v postopku sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim se določajo pravice, ki so sicer predmet urejanja kolektivnih pogodb (sprememba 8. člena ZDR). V noveli zakona se predlaga tudi skrajšanje minimalnih zakonsko določenih odpovednih rokov v primerih dolgotrajnejših zaposlitev, ter znižanje višine odpravnin v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za približno 20 odstotkov.

 

Premier Pahor je po seji vlade povedal, da bo vlada preučila možnosti za pomoč gradbenemu sektorju na način, ki ne bo diskriminiral drugih sektorjev. »Gradbeništvo pa naj nima naivne iluzije, da bo vlada subvencionirala razliko med tržno ceno stanovanj in tisto iz časov konjunkture,« je še povedal premier. Vlada bo razmislila, kako s kratkoročnimi ukrepi pomagati zlasti glede likvidnostnih težav gradbenikov, »vse drugo pa mora opraviti trg,« je še poudaril premier Pahor.

 

Predsednik vlade se je odzval tudi na današnji protest sindikatov proti spremembam delovnopravne zakonodaje. Dejal je, da je protest sicer legitimna oblika za izražanje nasprotovanja vladi. Vendar pa ima kot predsednik vlade odgovornost, da »Slovenijo izvleče iz krize.« Premier Pahor meni, da bi bili sindikati sicer bolj upravičeni do protestiranja, če ne bi bilo toliko socialnega dialoga, kot ga je bilo v mandatu te vlade. Spomnil je še, da je vlada sprejela zakon o minimalni plači brez soglasja delodajalcev. »Ko sindikati danes izražajo nezadovoljstvo, naj vedo, da je bil ta zakon sprejet brez soglasja delodajalcev,« je še dejal premier Pahor.

 

Na vprašanje glede sestanka z ljubljanskim županom in financiranjem športnega parka Stožice, je premier Pahor dejal, da je težava projekta v tem, kako ga financirati, ne da bi pri tem dali denar iz državnega proračuna. O morebitnem kreditu NLB za omenjeni projekt je premier zatrdil, da ni dajal poslovodstvu banke nobenih nasvetov. Premier je pojasnil, da se je v začetku tedna sestal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki ga je seznanil z dosežki kot tudi s težavami, povezanimi z omenjeno investicijo. Predsednik vlade ob tem opozarja, da »je bila gradnja Stožic odločitev mestnih oblasti, ki so zanj tudi odgovorne, država o tej temi ni bila vprašana.« Premier je tudi dejal, da problemov ne bodo pometali pod preprogo. Projekt je sicer zelo daleč, a se »stvari utegnejo zaplesti.« Določeni veliki infrastrukturni projekti so včasih potrebni, pri tem pa je treba Stožice »najprej postaviti in potem ohraniti finančno vzdržne brez vstopa davkoplačevalskega denarja s strani države,« je še povedal premier. »Ne bi radi opuščali projektov na tri četrt poti. Nekateri menijo, da bi bilo koristno, če nekatere investicije, za katere država ni odgovorna, najprej nasedejo, potem pa jih država rešuje. Nisem prepričan, da je to vedno najboljše,« je še ocenil premier Pahor.