NOVICA
5. Croatia Summit v Dubrovniku uspešen tudi za Slovenijo
Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj in danes na povabilo predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor udeležil mednarodne konference Croatia Summit v Dubrovniku. Konferenca je bila namenjena predvsem dialogu o procesu integracije jugovzhodne Evrope v evro-atlantske povezave. Poseben poudarek konference pa je bil na gospodarskem upravljanju, globalni varnosti, transatlantskih odnosih ter izzivih in pritiskih, katerim so izpostavljene države jugovzhodne Evrope zaradi globalne gospodarske krize.
(Foto: Daniel Novakovič/STA)
Že peto dubrovniško konferenco je otvorila hrvaška premierka Kosorjeva, ki je v uvodnih besedah predvsem govorila o dinamiki širjenja EU in poudarila, da se Hrvaška zaveda svoje odgovornosti do drugih držav v regiji in da je sodelovanje ena glavnih strateških prioritet Hrvaške. Med govorci na otvoritvenem panelu so bili, poleg slovenskega premierja Boruta Pahorja, še hrvaški predsednik Ivo Josipović, premier Francije Francois Fillon, premier Poljske Donald Tusk, premier Bolgarije Bojko Borisov in premier Albanije Sali Berisha. Rdeča nit uvodnih nagovorov je bil pomen priključitve držav jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo.
(Foto: Daniel Novakovič/STA)
Predsednik Vlade RS Borut Pahor je v svojem govoru opozoril, da po vstopu Hrvaške v EU obstaja nevarnost, da bi se proces širitve, ko gre za države jugovzhodne Evrope, ustavil, »vsi govorimo v prid širitve, a moramo biti realistični,« je dejal in pojasnil, da opaža, da širitev EU na Zahodi Balkan ni pogosto na dnevnem redu v Bruslju. Poudaril je, da so razlogi za to morda v številu dvostranskih problemov, ki obstajajo med državami v jugovzhodni Evropi, ter da si EU morda želi najprej videti več medsebojnega sodelovanja držav v regiji. Ob tem je slovenski premier Bruselj pozval, naj vprašanje širitve Zahodnega Balkana uvrsti na dnevni red in naj se razpravlja o celotni regiji, da bi ugotovili, na kakšen način bi proces širitve lahko nadaljevali. Premier Borut Pahor je še posebej opozoril na pomen medsebojnega zaupanja med voditelji v regiji ter pomen medsebojnega sodelovanja pri regionalnih pobudah in pri tem izpostavil proces Brdo, ki se je začel 20. marca 2010 na Brdu pri Kranju v Sloveniji, pred dnevi pa nadaljeval s konferenco regionalnih prometnih ministrov v Zagrebu.
(Foto: Daniel Novakovič/STA)
Premier Pahor je v zaključku svojega nagovora opozoril na zadnje incidente na severu Kosova in izrazil zaskrbljenost, da bi ti lahko predstavljali začetek procesa nestabilnosti v regiji. Ocenil je, da je treba politično ukrepati, da se ne bi zastavilo vprašanje varnosti v celotni regiji in poudaril, »mi želimo storiti in bomo storili vse, da prevlada dialog, čeprav je to včasih zelo težko. Treba je razmišljati o prihodnosti in ne o preteklosti, moramo delovati skupaj za našo prihodnost in za prihodnost naših otrok,« je še dodal in še enkrat pozval Bruselj naj večkrat »pogleda« na Zahodni Balkan.
(Foto: Daniel Novakovič/STA)
Predsednik Vlade RS Borut Pahor se je po uvodni seji konference sestal s francoskim kolegom Francoisom Fillonom. Seznanila sta se, da je vse pripravljeno za sklenitev postopka podpisa sporazuma o strateškem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Francijo. Premierja sta se strinjala, da bi bila najboljša priložnost za podpis strateškega sporazuma uradni ali zasebni obisk francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v Sloveniji, kar se bo predvidoma zgodilo še v tem letu.
Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je ob robu obiska v Dubrovniku imel tudi posebno bilateralno srečanje s predsednico Vlade Republike Hrvaške Jadranko Kosor. Med drugim, sta se dogovorila, da se bosta ponovno sestala še ta mesec, in sicer 31. julija 2010 v Bohinju, kjer bosta nadaljevala pogovore o zadnjem večjem odprtem vprašanju med državama - vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Premier Pahor je v izjavi po srečanju povedal: »Dogovorjeno je, da spričo pomembnih detajlov, ki so sestavni del rešitve tega vprašanja, skupaj s sodelavci opraviva še zadnje konzultacije pred 31. julijem, ko se ponovno prav zavoljo tega in morda še kakšnega drugega vprašanja srečava v Sloveniji, v Bohinju.«
Pahor je spomnil, da bo 31. julija 2010 prva obletnica njunega spoznavnega srečanja s premierko Kosorjevo na gradu Trakošćan in dodal, da Slovenija še vedno sprejema mednarodne pohvale zaradi arbitražnega sporazuma ter da je potrebno izkoristiti ta »prestiž«, ki ga ima Ljubljana v zunanji politiki. Premier Pahor je tudi izrazil zadovoljstvo, ker hrvaške oblasti razumejo probleme, s katerimi se soočajo ljudje, ki živijo na spornih ozemljih med državama. Ob tem je izpostavil probleme Joška Jorasa, ki so javnosti najbolj znani, niso pa edini. »Dogovor s premierko Kosorjevo je, da oblasti v Ljubljani in Zagrebu za te ljudi storijo vse kar je njunih močeh, do končne odločitve arbitražnega tribunala, da bodo lahko živeli kvalitetno življenje, ki bo neobremenjeno z rešitvijo tega vprašanja. To velja tudi za gospoda Jorasa in upam, da bo ta problem rešen in bo z rešitvijo zadovoljen«, je še dejal premier Pahor.
Ob koncu je slovenski premier napovedal, da sta se s premierko Kosorjevo dogovorila, da se bosta tudi zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković neformalno srečala še pred njunim sestankom v Bohinju in dogovorila čas, vsebino in način izmenjav diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in se s tem lahko nadaljujejo vsa opravila za začetek dela arbitražnega sodišča.
Slovenski premier Pahor se je na sobotnem nadaljevanju vrha v Dubrovniku srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valentinom Inzkom, s premierjema Kosova in Albanije, Hashimom Thacijem in Salijem Berisho, ter tudi z makedonskim zunanjim ministrom Antoniom Milošeskim. Na omenjenih dvostranskih srečanjih so se pogovarjali predvsem o aktualnih dogodkih v regiji in o vlogi Slovenije v jugovzhodni Evropi.