NOVICA

26.07.2010

Premier Pahor na uradnem obisku gostil predsednika Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Jean-Clauda Junckerja

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je danes na uradnem obisku gostil predsednika Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Jean-Clauda Junckerja. Namen obiska je predvsem krepitev političnega dialoga, gospodarskega sodelovanja, izmenjava mnenj o vprašanjih reševanja svetovne finančne in gospodarske krize ter stališč v zvezi z evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Sogovornika sta se na pogovorih strinjala, da so odnosi med državama tradicionalno dobri in prijateljski, povezujejo ju sorodni pogledi na mednarodna vprašanja, tvorno sodelujeta v okviru EU in drugih mednarodnih organizacijah za kar si bosta prizadevali tudi v prihodnje.

 

(Foto: Stanko Gruden/STA)

   

Na pogovorih obeh delegacij sta premierja posebno pozornost namenila stabilnosti evra in posebnim mehanizmom za izvajanje finančne pomoči državam članicam Evroobmočja. Izmenjala sta poglede na stanje finančnega sektorja in okrevanje evropskih držav po gospodarsko-finančni krizi. Izpostavljen je bil tudi izreden pomen prihodnje finančne perspektive, kjer bodo morale manjše države bolj sodelovati za zaščito svojih interesov. Sogovornika sta izmenjala tudi poglede na širitveni proces EU, kjer je premier Pahor posebej izpostavil zavezo k nadaljnji širitvi na Zahodni Balkan.

 

(Foto: Stanko Gruden/STA)

 

Predsednik vlade Pahor je v izjavi za medije uvodoma predstavil svojega gosta kot eno najbolj spoštovanih političnih osebnosti v Evropski uniji: »Moj prijatelj Jean-Claude je tudi ena najbolj avtoritativnih, a tudi spoštovanih evropskih osebnosti, ki z veliko mero smisla za dialog išče rešitve ne le za Luksemburg, temveč tudi za celotno EU. Je osebnost, brez katere si voditeljstva EU sploh ne znam predstavljati.« Premier Pahor je potrdil, da je njegov luksemburški kolega, katerega delo z veseljem spremlja in se z njim tudi posvetuje, predsednik države z najvišjim bdp-jem v Evropski uniji, države, ki danes zelo veliko investira v visoko in v zeleno tehnologijo in premier Pahor je izpostavil tudi nekatere primerjave med državama: »Lahko se primerjamo, četudi je Luksemburg danes uspešna kompetitivna  ekonomija, pa tudi ni povsem brez težav. Mi smo na poti strukturnih reform, pokojninske reforme, za jesen pripravljamo zdravstveno reformo. Vse to delamo zato, da bi bila Slovenija bolj konkurenčna in bi obdržala socialno kohezivnost.«

 

Slovenski in luksemburški premier sta se na današnjih pogovorih dogovorila, da spodbudita sodelovanje njunih vlad na področju razvoja visokih tehnologij in inovacij. »Naši luksemburški prijatelji so se zavezali, da bodo pregledali tudi vse naše refleksije v zvezi z Zahodnim Balkanom in ponudili sodelovanje pri projektih razvojne pomoči, še zlasti ker gre za prihodnost EU in s tem za prihodnje generacije, za solidarnost v njem, pa tudi večjo kompetitivnost. Vse to je za vse nas izjemnega pomena,« je še povedal premier Pahor.

 

Luksemburški premier Juncker pa je v izjavi za medije pohvalil premierja Pahorja in slovensko vlado pri njenih prizadevanja na Zahodnem Balkanu, potrdil je tudi besede slovenskega premierja, da je večina evropskih držav že na poti iz krize, da pa še vedno obstaja možnost določenega tveganja in je zato potrebna previdnost pri nadaljnjih korakih, vendar se je izhodna strategija izkazala kot prava pot. Posebej je pohvalil pot Slovenije od leta 1991 in vse njene napore za vstopanja v mednarodne organizacije, ter vlado, ki se izhoda iz krize in za to potrebnih reform loteva z vso potrebno resnostjo in odgovornostjo. Tak pristop bo po njegovi oceni zagotovo pripomogel k razvoju Slovenije in posledično utrdil njeno kredibilnost med vodilnimi državami EU.

 

Oba premierja sta se na pogovorih tudi strinjala, da lahko s poglobljenim sodelovanjem manjše države povečajo svoj vpliv tudi na multilateralni ravni, v novi institucionalni realnosti EU pa je zaščita interesov majhnih držav članic za obe državi ključnega pomena, zato se zavzemata za določitev jasnih postopkovnih pravil delovanja EU, ki so za položaj in vlogo malih držav eno od glavnih orožij pred samovoljo velikih.