NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade po 99. redni seji vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela več sklepov in se med drugim tudi seznanila z začetnim poročilom o ukrepanju ob močnem deževju in poplavah. Pristojni ministri so predstavili sprejete sklepe, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Tamino Petelinšek/STA)
Vlada je ocenila, da je bilo na podlagi pravočasne meteorološke in hidrološke napovedi aktiviranje organov, enot in služb sil za zaščito, reševanje in pomoč, pa tudi Policije, Slovenske vojske in javnih služb, pravočasno, njihovo delovanje pa usklajeno, načrtno in ustrezno. Na večjem delu prizadetih območij so zato vzpostavljeni osnovni pogoji za delo in življenje. Vlada še posebno priznanje izreka prostovoljnim in poklicnim gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, pripadnikom Policije in Slovenske vojske, aktivistom Rdečega križa ter drugim reševalcem, pa tudi vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri zaščiti in reševanju ter odstranjevanju posledic poplav.
Štabu Civilne zaščite RS ter pristojnim organom in službam je vlada naložila, da v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi in službami na območjih, na katerih zaradi visokih poplavnih voda oziroma drugih posledic poplav še niso vzpostavljeni osnovni pogoji za življenje, intenzivno nadaljujejo izvajanje ukrepov zaščite in reševanja ter na ta način prispevajo k čim hitrejši vzpostavitvi varnih razmer. Pristojnim ministrstvom in Upravi RS za zaščito in reševanje je vlada naložila, da skupaj z občinami pospešijo pripravo ocen škode na stvareh in da uprava čim prej predloži verificirano oceno škode skladno s predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč.
Premier Borut Pahor je dejal, da bo proračunski primanjkljaj znašal 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda. To je razmeroma soliden rezultat, ki državi omogoča, da bi z nadaljevanjem javnofinančne discipline v naslednjih dveh letih primanjkljaj znižala pod tri odstotke BDP. Obenem je premier Pahor izrazil prepričanje, da bodo ljudje večinoma razumeli ukrep vlade, da v času do višje gospodarske rasti ne bo prišlo do zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju. »Večino plačnih nesorazmerij in obveznosti iz kolektivne pogodbe smo v letu 2008 spravili pod streho,« je dejal premier in dodal, da vlada zdaj sindikatom zgolj predlaga, da bi odpravo preostanka nesorazmerij za nekaj časa zamaknili.
Stiskanje pasu bo odvisno od hitrosti gospodarske rasti. »Ravnamo prav in pravočasno, bremen ne prelagamo na tiste, ki jih ne zmorejo,« je poudaril predsednik vlade, ki je prepričan, da je zdaj pravi trenutek, ko lahko tovrstne začasne varčevalne ukrepe in reforme še sprejmemo in se izognemo resnim posledicam ter izgubi zaupanja državljanov.
Na vprašanje o napovedani stavki javnih uslužbencev je premier Pahor dejal, da vlada ne bo popustila sindikatom javnega sektorja, če bo del sindikatov zahteval nekaj, kar bi porušilo predvideno konsolidacijo, katere del je tudi omejitev porabe v javnem sektorju. »Če je mogoče sprejeti kakšen dogovor, ki je javnofinančno vzdržen in bo v vseh pogledih služil namenu, ki smo si ga zadali, potem je morda kompromis še možen, a vanj malo verjamem,« je poudaril premier in dodal, da ima vladna pogajalka v pogovorih s sindikati javnega sektorja, generalna sekretarka Helena Kamnar navodila, naj bo stroga pogajalka. »Ocenjujem, da smo na prelomni točki, ko bomo uspeli ali pa ne bomo,« je dejal premier. Pri omenjeni stavki pa ne gre toliko za vprašanje stavke ampak za vprašanje, »ali so razlogi, s katerim sindikati upravičujejo stavko, upravičeni.« Plače v javnem sektorju so stabilne, kar pa ne velja za realni sektor in sedaj je potrebno storiti vse korake, da omogočimo gospodarstvu ponovni zagon. »Če opustimo dolžna ravnanja, pa bodo 'računi' prišli kasneje in nas utegne naslednja kriza znova hudo zamajati,« je še opozoril premier in ob tem zagotovil, da bo s konsolidacijo javnih financ, vključujoč omejitev javne porabe, ter s strukturnimi reformami, vlada okrepila konkurenčnost slovenskega gospodarstva.