NOVICA

Premier Borut Pahor na 30. izredni seji Državnega zbora: »Vsi restriktivni ukrepi so začasne narave.«

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 30. izredne seje Državnega zbora, kjer je imel uvodno predstavitev proračunskih dokumentov za leti 2011 in 2012. Uvodoma je premier Pahor poudaril, da sta oba predloga proračunov dokumenta takojšnje stabilizacije javnih financ in ustvarjanja pogojev, da začeto ekonomsko okrevanje napreduje in da dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili. V nadaljevanju je premier Pahor še povedal, da ima vlada že od prvega dne mandata za cilj okrepiti konkurenčnost ter socialno povezanost, kar bi pomenilo, da se bo Slovenija po najhujši krizi po drugi svetovni vojni iz nje izvlekla močnejša kot skupnost. Da pa bi ta stabilizacija uspela, je po Pahorjevih besedah nujna javnofinančna disciplina.

  

»Eden od pomembnih kriterijev pri nas doma in med našimi partnerji v Evropi je, da do leta 2013 spravimo proračunski primanjkljaj pod mejo 3% BDP-ja. Sloveniji gre relativno dobro. Vsi voditelji bi si želeli, da bi šlo še bolje, toda zaenkrat je moderni svet še vedno v nekem obdobju nestabilnosti. Najhuje je za nami, tako na globalni kot na nacionalni ravni, ampak trdnega zagotovila, da bo pot gospodarskega okrevanja brez slehernih težav, nam danes ne more dati nihče,« je še opozoril premier Pahor. Tisto, kar uspemo vzpostaviti kot močne stebre stabilne prihodnosti, je treba kot močne stebre tudi ohranjati. Predloga proračunov sta v skladu s slovensko izhodno strategijo. Slovenija se uvršča med tiste države, ki so prve začele z uveljavitvijo izhodne strategije. Vlada je med drugim odpravila tudi implementacijski deficit. »Tretjino predlogov oz. zakonov, ki so del izhodne strategije, smo že sprejeli in v tem pogledu sodimo med boljše države članice Evropske unije,« je poudaril premier Pahor, saj kot je dejal, obstajajo tudi takšne države, ki se izhodne strategije sploh še niso lotile ter vztrajajo pri fiskalnih pomočeh, brez katerih ta hip sploh ne morejo živeti. V skladu s kombinacijo ukrepov ekonomske politike in strukturnih reform, ki sta tudi cilj predlogov obeh proračunskih dokumentov, želi vlada okrepiti  konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

     

»Okrepili smo socialno povezanost, sedaj se lahko lotimo okrepitve konkurenčnosti in to je prva naloga slovenske vlade v obdobju 2011-2012,« je povedal predsednik vlade Pahor ter dodal, da je cilj, ki smo si ga zastavili, ohraniti raven javnofinančnega dolga pod 45% bruto domačega proizvoda, znižanje proračunskega primanjkljaja pa pod 3%. Slovenija je, kar se javnega dolga tiče, daleč pod povprečjem držav Evropske unije. »Tisto, kar pa vzbuja skrb, je dinamika naraščanja tega dolga,« je še opozoril premier Pahor. Ta je bila zlasti po letu 2008 bistveno večja in se je okrepila v najtežjem letu 2009. »Če želimo ostati pri tem cilju, ki sem ga navedel, pri številki pod 45% bruto domačega proizvoda, bo treba biti izredno discipliniran. Železna disciplina ima svoj smisel in svoj cilj, ta pa je, da s to disciplino ohranimo in poženemo kondicijo slovenske ekonomije, zato da bo le-ta lahko predstavljala močne stebre socialne povezanosti,« je obrazložil predsednik vlade Pahor in dodal, da v tem primeru ne gre za povečanje konsolidacije javnih financ s povečanjem davčnih obremenitev. »In z javnim denarjem bomo delali tako skrbno, kot vsak od nas skuša delati s svojim lastnim: torej, varčevati, pametno investirati, misliti na prihodnost.«

   

Vsebinske cilje proračuna bo vlada dosegala tako, da bo prilagajala izdatke razvojnim prioritetam. Programski proračun po besedah premierja Pahorja omogoča, da bo vlada programe, ki ne bodo dosegli zastavljenih ciljev, sčasoma ukinjala in jih prenehala financirati, s čimer bo obdržala restriktivnost pri vseh politikah, javna sredstva pa bo preusmerjala v razvojne in produktivne programe. Politika javnofinančnih odhodkov v naslednjih dveh letih temelji na nujnih posegih v največje segmente javne porabe, in sicer plače v javnem sektorju, pokojnine in v transferje, so pa vsi ti ukrepi začasne narave in imajo svojo razumno podlago. »Ti restriktivni ukrepi bodo ukinjeni takoj, ko nam bo omogočeno, da bomo brez tveganja kakšne zadolžitve za normalno servisiranje proračunske porabe lahko dvignili blaginjo naših ljudi, le-ta pa v letih 2009 in 2010 ni padla tako zelo, kot je to terjala gospodarska in finančna kriza, saj je vlada to z instrumenti ublažila. »Vsa bremena krize moramo razdeliti tako, da bodo vsi sloji, vse generacije, enako obremenjeni in da bomo lahko vsi, ne samo nekateri, izšli iz krize brez večjih pretresov,« je še opozoril premier Pahor in dodal, da smo Slovenci gospodarni ljudje, ki želimo za svoj denar pošteno delati ter živeti človeka dostojno življenje. To velja za posameznika, to mora veljati za celotno nacionalno skupnost.

   

S sprejemom obeh proračunov bo vlada stabilizirala gospodarstvo, omogočila rast ter nova zaposlovanja, posledično pa večjo socialno povezanost ter večjo blaginjo naših ljudi. Slovenija je socialna država, Evropa je socialna družba. V globalnem svetu je zdaj konkurenčnost in tekmovalnost na strani najmočnejših, ampak če moramo izbirati - in to je naša izbira - ne moremo izbrati časa, v katerem živimo, lahko pa izberemo način, kako ga bomo živeli, je še povedal premier Pahor in dodal: »Mi se moramo odločiti, ali bomo zasnovali družbo, ki bo hkrati vodila skrb za gospodarski razvoj, za socialno povezanost in za ohranitev okolja, ali pa bo v surovi tekmi s tekmeci, ki jih ta koncept ne prepriča, in bo popustila pri kakšnem od teh treh elementov trajnostnega razvoja. Osebno tega izziva ne sprejmem.«