NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade po 103. redni seji vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji med drugimi sklepi obravnavala tudi predlog Zakona o garancijah Republike Slovenije za garancije gospodarskim družbam za izvedbo investicijskih poslov ter dve besedili zakonov s področja železniške zakonodaje. Pristojna ministra sta predstavila sprejete sklepe, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Kristina Kosec/STA)
Vlada je na današnji redni seji obravnavala besedilo Zakona o garancijah Republike Slovenije za garancije gospodarskim družbam za izvedbo investicijskih poslov, katerega cilj je omogočiti gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji pridobitev garancije bank pri izvedbi investicijskih poslov. Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel, saj sledi 149. členu ustave Republike Slovenije. Temu načelu predlog zakona sledi, tako da vsebuje bistvene elemente, ki so potrebni za izdajo garancij države. Zakon tako določa pogoje, merila in okvirni postopek izdajanja garancij države. Poglavitne rešitve zakona so v tem, da bo vlada imenovala komisijo za pregled vlog in za pridobitev garancije države iz vrst strokovnjakov s področja posameznega investicijskega posla, finančnega in pravnega področja.
Ministrski zbor je sprejel tudi besedili novele Zakona o železniškem prometu ter Zakona o družbi Slovenske železnice. Predlog novele Zakona o železniškem prometu zagotavlja popolnoma neodvisno izvajanje funkcij določanja vlakovnih poti, izdelavo voznega reda omrežja in zaračunavanja ter pobiranja uporabnine. V skladu s pravnim redom EU se morajo v primeru, če je upravljavec železniške infrastrukture povezan tudi s kakšnim od prevoznikov, vse navedene bistvene funkcije upravljavca izločiti in dati v izvajanje neodvisnemu subjektu. Zaradi tega se s spremembo zakona predvideva, da Agencija za železniški promet v celoti prevzame vse navedene funkcije. Cilji predloga Zakona o družbi Slovenske železnice so vzpostaviti temelje, s katerimi se omogoči preoblikovanje Slovenskih železnic kot enovitega podjetja v holdinško organiziranost, s čimer se določa statusno obliko, organizacijo in naloge družbe Slovenske železnice in drugih pravnih oseb v njeni večinski lasti.
Glede odstopa Kadrovsko-akreditacijskega sveta, je premier Pahor ocenil, da je KAS opravil izjemno delo, »zato gredo vse čestitke in zahvale predsedniku sveta Bogomirju Kovaču in članom sveta.« Opravili so zelo pomembno pionirsko delo, saj je akreditacijski svet »pristrigel peruti tistim, ki so mislili, da imajo pravico po zmagi na volitvah kadrirati po svoji volji,« je še poudaril premier Pahor. Obenem je tudi dejal, da se je svet pri svojih odločitvah lovil oz. različno ravnal, saj je včasih svet želel biti akreditacijski, včasih nominacijski, včasih pa je kar sam želel določiti nadzorne svete. Ker je bil svet nova institucija, je prihajalo do nerazumevanja svoje vloge a kljub temu je OECD označil kadrovsko-akreditacijski svet kot primer dobre prakse, je še dejal predsednik slovenske vlade.
Premier Pahor je po današnji seji vlade na novinarski konferenci sporočil, da je Zagreb pripravljen na nadaljevanje pogovorov glede deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v okviru nasledstva. Ob tem je še dejal, da sta s premierko Jadranko Kosor na srečanju v Bohinju obljubila, da naj bi rešitev za to vprašanje našli v 90 dneh po njunem srečanju, »danes pa je 75. dan.« Hrvaška je torej pripravljena, da se vprašanje deviznih varčevalcev reši skladno s 7. členom priloge C sporazuma o nasledstvu iz leta 2001, ki določa rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. »Državi sta tako sedaj našli rešitev za še zadnje veliko odprto vprašanje, ki je skoraj 20 let obremenjevalo odnose med njima,« je še dejal premier Pahor.
Na vprašanje kako gleda na morebitno vrnitev nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja v politiko, je slovenski predsednik vlade odgovoril, da tega ne bo komentiral, ker gre za hrvaške notranje zadeve. Ob tem je premier Pahor ponovil, da sta si hrvaško premierko Jadranko Kosor glede rešitve odprtih vprašanj med državama prizadevala, da bi našli kompromisno rešitev, ki bi bila dobra za oba naroda in jima je to z arbitražnim sporazum o rešitvi meje med Slovenijo in Hrvaško tudi uspelo. »Rešitev je bila dosežena ne na račun eden drugega, ampak v vzajemno korist,« je še poudaril premier ter dodal, da je arbitražni sporazum še danes referenčen, »na marsikateri mednarodni konferenci.«