NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade po 104. redni seji vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji poleg drugih sklepov sprejela tudi Strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB in Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. Pristojni ministri so predstavili sprejete sklepe, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM)
Ministrski zbor je na današnji seji sprejel Strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB. Ministrstvo za finance je Vladi RS predlagalo, da država v prihodnji dokapitalizaciji banke sodeluje v obsegu, potrebnem za ohranjanje večinskega lastniškega deleža države. Ta predlog sledi tudi sklepu Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora z dne 8. 9. 2010, ki je vladi naložil, da država do sprejema strategije ne sme zmanjšati obstoječega lastniškega deleža v NLB. V primeru, če država v prihodnjih dokapitalizacijah ne bi sodelovala, bi se namreč izpostavila nevarnosti, da večinsko lastništvo v NLB kadarkoli v času po tako izvedenih dokapitalizacijah pridobi obstoječi ali novi investitor, kar bi lahko imelo za posledico izgubo NLB kot strateško samostojne banke in to brez prevzemne premije, ki bi jo v primeru odločitve za vodeno privatizacijo oziroma ob preudarno načrtovani in kontrolirani prepustitvi večinskega lastniškega deleža v NLB privatnemu investitorju lahko iztržila država. Dodatno je ministrstvo predlagalo, da država v prvi naslednji dokapitalizaciji NLB z nadproporcionalnim vplačilom kapitala poveča svoj obstoječi lastniški delež v višini 48,58% in ga utrdi na 50%+1d.
Vlada je danes izdala tudi Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. Uredba določa postopek, primere, način in roke sodelovanja državnega tožilstva s policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora pri izvrševanju njihovih nalog. V tem kontekstu gre za sodelovanje z omenjenimi organi predvsem v okviru delovanja specializiranih preiskovalnih skupin in skupnih preiskovalnih skupin. S to uredbo ministrstvo za pravosodje uresničuje določbo Zakona o kazenskem postopku (160.a ZKP), kjer je opredeljena podlaga za takšno delovanje, medtem ko bo ta uredba podrobneje določila operativno sodelovanje med omenjenimi organi.
Premier Borut Pahor je po današnji seji vlade, glede dokapitalizacije NLB dejal, da je vlada sprejela odločitev, ki je »ta hip najbolj gospodarna«, pri čemer ga veseli, da predstavlja kompromis med različnimi mnenji. »Gremo v dokapitalizacijo, ki ne bo večja od 243 milijonov evrov,« je dejal premier in obenem potrdil, da bo pri njej sodelovala tudi belgijska solastnica KBC. Vlada bo denar za dokapitalizacijo zagotovila s prodajo drugega državnega premoženja, ki ni strateškega pomena. Poudaril je, da je NLB pomembna sistemska banka, ki je v času krize odigrala pomembno vlogo, da je Slovenija lažje prešla kreditni krč, ne glede na vse, kar se okoli te banke dogaja.
Glede združevanja energetskih stebrov HSE in Gen Energije pa je premier Pahor ponovno poudaril, da je to namero potrebno postaviti v kontekst energetske politike. Dejal je še, da je imel sam precej časa pred sabo vprašanje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, ni bil pa pozoren na širšo energetsko problematiko. »Gledal sem drevo in nisem videl celotnega gozda. Zdaj je treba pogledati gozd kot celoto; treba je pogledati, kakšno energetsko politiko Slovenija ima,« je poudaril premier Pahor in dodal, da ministrico Radićevo sicer v njenih prizadevanjih v celoti podpira, a z odločitvami ni potrebno hiteti.
Premier Pahor se je odzval tudi na vprašanje glede srečanja s predsednikom uprave SCT Ivanom Zidarjem. Kot je dejal premier, se je z njim nazadnje srečal v Tripolisu, kamor je bil povabljen na večerjo ob libijskem državnem prazniku. Namen takratnega obiska v Libiji je bil utrditi politično prijateljstvo, ki je vedno pomembno za sklenitev poslov, ne da bi pri tem komur koli od gospodarskih subjektov dajal prednost. Ob tej priložnosti ga je Ivan Zidar prosil, da libijskemu predsedniku vlade prenese pismo v zvezi z nekaterimi odprtimi vprašanji glede sklenjenega posla. »To je vse, kar sem storil. Zakaj pa ne bi? Mene osebno Zidar ne zanima,« je poudaril slovenski predsednik vlade. V nadaljevanju je dejal, da se trudi slehernemu podjetju in gospodarstvu v celoti odpirati pot na trge, brez katerih ne bomo preživeli. Pred seboj, nima samo podjetja SCT, ki ga vodi Ivan Zidar ampak tudi vse zaposlene v družbi in podjetje kot pomemben del gradbene industrije v Sloveniji.