NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade po 107. redni seji vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji poleg drugih sklepov sprejela tudi sklep o prenehanju funkcije okrožnega državnega tožilca in se seznanila z delno oceno škode na državnih cestah in železnici zaradi poplav v septembru 2010. Pristojna ministrica in minister sta predstavila osnovne poudarke sklepov, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: UKOM)
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela sklep, da okrožnemu državnemu tožilcu na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti Robertu Stojku z 9. novembrom 2010 preneha funkcija okrožnega državnega tožilca. Vlada je namreč prejela pisno izjavo tožilca Roberta Stojka, da se odpoveduje službi državnega tožilca. Skladno z zakonom o državnem tožilstvu je vlada ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje funkcije okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti.
Ministrski zbor se je seznanil tudi z delno oceno škode na državnih cestah in železnici zaradi poplav v septembru 2010. Škoda na državnih cestah znaša 16.438.053,72 evra, na železnici 2.939.385,68 evra, kar je skupaj 19.377.439,40 evra brez DDV. Ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu 2010 (2.431.991,25 evra) in tako je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada je s sklepom naložila Ministrstvu za promet, da v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripravi program odprave posledic neposredne škode na državnih cestah in železnicah skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Uvodoma je premier Pahor izrazil mnenje, da če bi pokojninska reforma šla na referendum, bi jo volivci podprli. »Mislim, da se večina ljudi zaveda, da ob taki demografski sliki vzdržnost javnih financ ni mogoča,« je poudaril predsednik vlade in dodal, da po njegovem mnenju ljudje razumejo, da se vlada v pokojninsko reformo, ki ni priljubljen ukrep, ne bi spustila, če ne bi to bilo nujno. Ob tem je še enkrat opozoril, da upokojenci živijo vsak dan slabše, hkrati pa je treba zagotoviti večjo varnost mladim, ki komaj vstopajo na trg dela, zato je pokojninska reforma nujna.
V nadaljevanju je premier Pahor sporočil, da je danes tudi formalno naročil ministrstvu za okolje in prostor, da čim prej, najkasneje pa do konca meseca, izvede revizijsko poročilo o lanski odločitvi vlade, da družbi Lafarge Cement dopusti sežig odpadkov. Ko bo poročilo sestavljeno, se bo z njimi znova sestal ter jim predstavil poročilo in verjetne sklepe, ki jih bo vlada sprejela »bržkone v začetku decembra,« je še dejal slovenski premier. To odločitev je sicer sporočil delegaciji predstavnikov občine Zagorje, društva Eko krog in Civilne iniciative Trbovlje že včeraj. »Če hočem priti resnici do dna, ali je bila odločitev vlade lani napačna, ker je z njo ogroženo zdravje ljudi, potem moram biti prepričan, da imam na razpolago vse razpoložljive informacije in podatke, ki so botrovali tej odločitvi,« je poudaril premier. V kolikor bi se izkazalo, da je zaradi odločitve vlade zdravje ljudi ogroženo in da vlada ni upoštevala nekaterih elementov, ki jih je imela lani ali bi jih morala imeti pred očmi, ko je odločala, bo morda spremenila odločitev.
Na vprašanje o smiselnosti dodatnega vstopanja države v NLB, predvsem v luči objave najnovejše četrtletne izgube banke, je premier Pahor dejal, da bi bil prihod tretjega partnerja v NLB zelo koristen. »Koristen zato, ker bi očitno očistil nekatere predale v banki, ki sedaj niso tako očiščeni, kot bi morali biti, če bi hoteli imeti zdravo in konkurenčno banko,« je pojasnil. Premier Pahor je že pred časom povedal, da je »osebno naklonjen prihodu tretjega partnerja, ki bi prinesel nove bančne produkte, a sprejel pogoja slovenske vlade, to je, da bi država obdržala kontrolni delež v NLB in da bi bil to dolgoročen lastnik, ki ne bi imel špekulativnih namenov.« Ob tem je spomnil, da je vlada pred časom sprejela sklep, da se v drugem koraku, po opravljeni dokapitalizaciji NLB, to tudi stori. Tako bi lahko skupaj z državo in belgijsko KBC pripomogli k temu, da se to banko naredi za banko regionalnega pomena.