NOVICA

20.11.2010

Premier Borut Pahor se je udeležil Vrha Zveze NATO v Lizboni

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je z delegacijo, v kateri sta bila tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, udeležil Vrha Zveze NATO, ki je včeraj in danes potekal v Lizboni.

 

Ob prihodu na Vrh sta premierja Boruta Pahorja pozdravila generalni sekretar Zveze NATO Anders Fogh Rasmussen (levo) in portugalski premier José Socrates (Foto: Daniel Novakovič/STA)

 

Predsedniki držav in vlad so ob koncu prvega dne zasedanja Severnoatlantskega sveta sprejeli nov strateški koncept zavezništva, ki je opredelil poslanstvo, naloge in načine delovanja zveze NATO v 21. stoletju. Slovenija je zadovoljna tako z vsebino, kot tudi procesom priprave dokumenta, v katerega je bila aktivno vključena. Za slovensko stran je še posebej pomembno, da Zveza NATO ostaja zvesta 5. členu Washingtonske pogodbe, ki zavezuje vse članice h kolektivni obrambi proti kateri koli grožnji po načelu »vsi za enega, eden za vse«. V skladu z novim konceptom pa se bo NATO prilagodil tudi novim grožnjam in izzivom, kot so terorizem, kibernetske grožnje, ogrožanje energetske varnosti in podobno.

 

Ob robu otvoritvenega zasedanja Severnoatlantskega sveta, se je premier Borut Pahor na kratko srečal tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo (Foto: Daniel Novakovič/STA)

 

Slovenija je še posebej zadovoljna, da je v novem strateškem konceptu izpostavljena politika odprtih vrat zavezništva, kot tudi pomen poglobitve partnerstva z Zahodnim Balkanom. Pomembno je tudi, da je Ruska federacija opredeljena kot strateški partner zavezništva. Prav tako novi strateški koncept izpostavlja zavezanost Nata načelom Ustanovne listine OZN in krepitvi odnosov z EU. Kot je ob zaključku vrha dejal premier Pahor, »je novi strateški koncept prvi, pri katerem je Slovenija sodelovala in ga sooblikovala. Vključene so bile naše želje in z dokumentom smo zadovoljni.« Naši predlogi so bili upoštevani in vključeni v dokument, še posebej tisti glede politike odprtih vrat zavezništva in Zahodnega Balkana ter glede pomena odnosov z Rusijo. »Na delovni večerji smo se ravno tako dotaknili tudi odnosov med Evropsko unijo in zvezo NATO, zlasti v luči vprašanja, ki sem ga izpostavil in vzpodbudil razpravo o njem, in sicer gre za Turčijo,« je še poudaril premier Pahor. Pomembno je, da se slovenska politika vključi v te razprave, predstavi svoja stališča in jih tudi poskuša uveljaviti. »Nabrali smo si dovolj prestiža in ugleda v Evropski uniji in zvezi NATO, da lahko nekatera svoja stališča zagovarjamo in tudi uveljavimo,« je še dodal premier Pahor in spomnil, da je Slovenija pri vprašanjih Zahodnega Balkana poslušana in upoštevana.

 

Premier Borut Pahor na otvoritvenem zasedanju o Afganistanu (Foto: Daniel Novakovič/STA)

 

Drugi dan Vrha je potekal predvsem v znamenju Afganistana. Voditelji so sprejeli deklaracijo lizbonskega vrha, ki bo podala pregled vseh obravnavanih tem, sprejetih odločitev in usmeritev za nadaljnje delo. Razprava o Afganistanu je potekala v formatu vseh držav, ki sodelujejo v operaciji ISAF, poleg njih pa so sodelovali tudi predstavniki afganistanske vlade, OZN, EU, Svetovne banke in Japonske. Ob koncu zasedanja so najavili začetek procesa tranzicije odgovornosti za varnost na afganistanske oblasti v začetku leta 2011. To sicer ne pomeni, da se bo NATO v popolnosti umaknil iz države ampak se bo postopoma spremenila oblika pomoči. S tem se strinja tudi Slovenija in ta proces podpira. Glede Afganistana je premier Pahor poudaril, da »Slovenija potrebo po angažiranju mednarodne skupnosti razume in v njej sodeluje, ampak sem se obrnil tudi na afganistanskega predsednika Karzaja in ga prosil, da stori vse kar je v njegovi moči in dolžnosti, da prevzame demokratično oblast tako, da bo lahko do leta 2014 Afganistan zapustil še zadnji zavezniški vojak.« Glede slovenskega prispevka v mednarodno operacijo ISAF je obrambna ministrica Jelušič dejala, da »eden izmed sprejetih dokumentov, ki zadevajo situacijo v Afganistanu govori tudi o tem, da bodo zavezniške sile vedno bolj sodelovale v podpornih vlogah in vse manj v bojnih vlogah.« Bistvo današnjega zasedanja je, da so mnoge države napovedale svoje nove prispevke v Afganistan ampak v drugačni obliki. Zelo malo držav govori o povečanju svoje vojaške vloge, večina držav namreč govori predvsem o povečanju svojih aktivnosti v inštruktorskih in razvojnih nalogah. »Z današnjim dnem smo vsi krenili proti začetku tranzicije, ki je uradno najavljena za začetek leta 2011,« je še poudarila ministrica Jelušič.

 

Premier Borut Pahor na otvoritvenem zasedanju Sveta NATO - Rusija, ki se ga je udeležil tudi ruski predsednik Dmitry Medvedev (Foto: Daniel Novakovič/STA)

 

Vrh zavezništva se je zaključil s sestankom Sveta NATO – Rusija, na katerem so bila pregledana področja praktičnega sodelovanja na podlagi skupnih interesov, vključno z Afganistanom, bojem proti trgovini z mamili, piratom, terorizmu in proliferaciji. Srečanje pomeni nov korak v odnosih z Rusijo, sprejeta je bila tudi skupna deklaracija. Kakovostni preskok v odnosih z Rusijo je vseskozi podpirala tudi Slovenija, ki je v okviru zavezništva dosledno izpostavljala pomen krepitve medsebojnega dialoga, v luči potrebe po skupnem urejanju odprtih varnostnih zadev v evro-atlantskem prostoru. »Pomembno je in zadovoljni smo, da je Rusija zapisana kot strateška partnerica NATO, kot nekdo, proti kateremu NATO ni usmerjen,« je poudaril minister Žbogar in dodal, da je Rusija strateška zaveznica, s katero želi NATO graditi odnose. Premier Pahor je dejal, da »Slovenija podpira skupno raketno obrambo med Rusijo in zvezo NATO. Varnostne razmere so se spremenile, Rusija ni več tarča zveze NATO in NATO ni več tarča Rusije. Naklonjeni smo pospešenemu in dinamičnemu sodelovanju med zvezo NATO in Rusijo.«

 

(Foto: KPV)

 

S prenovo, zavezništvo tako postaja učinkovitejše in gospodarnejše, širi sodelovanje z mednarodnimi akterji ter ostaja dolgoročno zavezano partnerstvu z Afganistanom.

 

  Zvočni zapis izjave za slovenske medije