NOVICA
Poslanica predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja ob dnevu Rudolfa Maistra
Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, Slovenke in Slovenci!
Danes praznujemo dan Rudolfa Maistra. Praznik, s katerim smo dali zasluženo priznanje dogodkom ob koncu 1. svetovne vojne, ko se je za Slovenijo kolo zgodovine zasukalo drugače, v veliko boljšo smer, kot bi se morda lahko. General Maister je bil človek, brez katerega bi bile današnje meje samostojne Slovenije zagotovo drugačne. Brez njegove sposobnosti in odločnosti bi potekala drugače tudi celotna kasnejša zgodovina Slovencev.
Zgodba o generalu Maistru je tako zgodba o človeku in ljudeh, ki lahko in znajo s svojim pogumom in odločnostjo v ključnih trenutkih zgodovine, obrniti potek dogodkov v smer, ki se kasneje izkaže za pravo. V svojem času je general Maister opravil tisto, kar je moral storiti. Njegov nauk je torej preprost: tudi mi, naša generacija, moramo storiti tisto, kar od nas terja sedanji čas. Ta pa nam kaže, da se je na čas sprememb treba pripraviti, da nas ta ne preseneti in ne zbega. Pri Maistru je vse zgledalo preprosto: kot da se je vse življenje pripravljal na trenutek, ko bo na preizkušnji njegova trdnost, zmožnost presojanja, odločnost, sposobnost hitrega ukrepanja.
Danes se nam zdi, da so pred nami vedno nove in nove prepreke. Vendar nas Maistrova zgodba opominja, da se moramo naučiti, tako kot se je on leta 1918, razbrati znamenja časa okoli nas ter zasukati rokave, da priložnosti ne bodo ostale neizkoriščene. Da ugotovimo, da so okoli nas zato, ker se svet vsak trenutek spreminja. Spremembe potrebujemo. Tudi tiste, ki morda na prvi pogled niso priljubljene. Nasprotovati razumnim spremembam v tako hitro spreminjajočem se svetu je nerazumno, ni daljnovidno, pomeni pot v bolj negotovo prihodnost, kot si jo kot država in državljani zaslužimo.
Vzporednice med Maistrovim in našim časom so tako na dlani. Maistrova dediščina je ubranjena severovzhodna meja, brez česar bi bile zagotovo drugačne tudi meje današnje samostojne Slovenije in Slovenije kot države. Pogumnost in pametna presoja slovenskih ljudi tedanjega časa je pripomogla k temu, da se je zgodovina za nas obrnila bolje, kot bi se lahko. Neodločnost generala Maistra, ljudi okrog njega in vseh, ki so ocenjevali njegova prizadevanja, bi, če stvar obrnemo, lahko v ključnem trenutku prinesla Sloveniji veliko zgodovinsko škodo.
Morda smo danes znova v takšnem času, ko se po vrsti zgodovinskih prelomov, od samostojnosti Slovenije preko njene vključitve v druščino najbolj razvitih evropskih držav, ponovno odločamo o tem, v katerem vlaku sodobne Evrope in sveta bomo Slovenci sedeli: v tistem, ki nas bo obdržal v prvem krogu najpomembnejših držav stare celine, ali v tistem, ki ga bodo pomembni akterji naše zgodovine počasi odklopili s hitro vozečega vlaka sprememb. Za ta naš aktualni razmislek je Maistrova dediščina ključna. Poskušajmo jo razumeti in upoštevati, ker nam govori več, kot se morda zdi na prvi pogled.