NOVICA

Premier Borut Pahor na 25. redni seji DZ: »Naloga slovenske vlade ni streči interesom nekaterih političnih in gospodarskih omrežij, ampak pričakovanjem velike večine naših ljudi«

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil nadaljevanja 25. redne seje Državnega zbora RS, na kateri je dodatno predstavil načrtovane prioritete Vlade Republike Slovenije do konca mandata. Uvodoma je poudaril, da želi slovenska vlada v delu javnosti odpraviti vtis, da nima vizije ter načrta konkretnih korakov, da bi to vizijo uresničila. Premier Pahor je ponovno izpostavil, da bo imela vlada do konca tega mandata  naslednje prioritete: konsolidacijo javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega in organiziranega kapitala ter strukturne ukrepe in institucionalne prilagoditve.

   

»Ko smo v začetku leta 2010 sprejemali okvir 27 zakonodajnih ukrepov izhodne strategije, smo se spoprijeli s staro boleznijo slovenske politike, in to je, da sprejme sklepe, jih pa ne izvaja. To bolezen smo premagali, štiri petine zakonov iz izhodne strategije je danes, tudi zahvaljujoč vašemu zelo predanemu delu, pod streho, veljajo in primerno učinkujejo,« je dejal premier Pahor. V zvezi s prvo prioriteto, t.j. konsolidacijo javnih financ, je premier Pahor povedal, da je njen cilj postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja pod 3% BDP ter stabilizacija javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen ob večji učinkovitosti pobiranja davkov. Drugi prednostni korak je po besedah slovenskega premierja izboljšanje pogojev za delovanje podjetij. Cilj te prioritete je omogočiti hitrejše prestrukturiranje podjetij preko stimulativne obdavčitve bilančne vsote bank, povečati kreditni potencial, ki bo na voljo dobrim podjetjem, nuditi podjetjem čim bolj pregleden in enostaven dostop do različnih finančnih instrumentov, ki jih ponuja država.

  

V zvezi s tretjo pomembna prioriteto, t.j. izboljšanje plačilne discipline pa je premier Pahor napovedal, da gre za določitev obveznih razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljanja odbitnega davka na dodano vrednost samo za račune, ki so poravnani v zakonskem roku, uvedbo menice kot instrumenta zavarovanja plačil do podizvajalcev in izločanje iz javnih razpisov za vse izvajalce, ki nimajo poravnanih svojih obveznosti do podizvajalcev - problem, ki je akuten in ga vlada rešuje ta hip. Četrta prioriteta je izboljšanje delovanja trga dela. »Želimo spremeniti delovna razmerja v smeri enostavnejših, hitrejših in učinkovitejših postopkov sklepanja in prekinjanja delovnega razmerja ter lajšanja prehodov med delovnimi mesti in delodajalci. Ne gre torej samo za to, da Vlada želi uvesti postopke za hitrejše odpuščanje, kot se prehitro reče, ampak tudi za hitrejše zaposlovanje, tako da lahko na trgu dela lovimo konjunkturne cikle. Želimo zmanjšati tveganja, povečati varnost pri izplačevanju odpravnin za delavce in delodajalce, je poudaril premier Pahor. V zvezi s peto prioriteto je izpostavil učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, razširjen zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim gradivom, pospešitev kazenskih postopkov z uvedbo pogajanj med tožilstvom in obrambo, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj. Ob koncu prioritet je premier Pahor izpostavil še pomen strukturnih ukrepov in njihove institucionalne prilagoditve. Ob koncu dodatne obrazložitve prioritet vlade je predsednik vlade Pahor še povedal, da je slovenska vlada prav tako sprejela dokument, v katerem določa ukrepe za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva: »Vse bomo storili za to, da bi prilagodili naše ukrepe pričakovanjem, ki so zajeta v Paktu stabilnosti, ki ga predlagata Nemčija in Francija za hitrejše okrevanje v območju evra.«

  

Po predstavitvi mnenj poslanskih skupin je premier Pahor še povedal, da je slovenska vlada s številnimi ukrepi razjezila nekatera politična in kapitalska omrežja v Sloveniji, s čimer si je nakopala tudi veliko število sovražnikov, ki nimajo nobenih drugih pričakovanj, kot da ta vlada čim prej gre, ker ne ustreza njihovim pričakovanjem. Toda, kot je pojasnil premier Pahor, je naloga slovenske vlade,  da ne ustreže tem partikularnim pričakovanjem, temveč pričakovanjem velike večine naših ljudi.

  

Predsednik vlade Pahor je poslance ob koncu še spomnil, da smo v prejšnjih dveh letih beležili velike težave, recesijo, nezadovoljstvo, velika razočaranja: »S politiko, ki bi jo, če bi moral izbirati, še enkrat ponovil, smo to recesijo zaključili in začeli z novim gospodarskim zagonom. To seme, ki je z našimi spremembami, širšimi, ne samo gospodarskimi, začelo kliti in je prišlo ven iz te »trde« zemlje, je še vedno zelo ranljivo, vendar je vzklilo, je zunaj. Ima možnost, da zraste v velik in obetajoč cvet.«