NOVICA

25.03.2011

Premier Borut Pahor se je udeležil zasedanja Evropskega sveta v Bruslju

(Foto: Thierry Monasse/STA)

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj in danes sodeloval na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, kjer so voditelji držav članic Evropske unije razpravljali o ekonomski politiki ter razmerah v Južnem Sredozemlju. Kot je na začetku novinarske konference povedal premier Pahor, so se voditelji dogovorili glede evropskega mehanizma za stabilnost, v katerem si je Slovenija izborila ugodnejši ključ porazdelitve bremen kot v primeru trenutnega začasnega mehanizma, iz katerega pomoč črpa Irska. »Namesto 0,47-odstotnega deleža bo prispevek Slovenije, izračunan na podlagi ključa deleža v kapitalu Evropske centralne banke, v stalnem mehanizmu 0,428 odstotka,« je poudaril premier Pahor.

 

Slovenija si je za to, da se nove in manj razvite članice območja evra nekoliko razbremeni, močno prizadevala, poleg tega pa je podpirala tudi nemški predlog, da se 80 milijard evrov vplačanega kapitala vplača v petih enakih letnih obrokih. Sicer je prispevek Slovenije med članicami evrskega območja tako kot pri začasnem mehanizmu med najvišjimi, ko gre za delež v bruto domačem proizvodu (BDP), saj se pri ključu upošteva tudi raven javnega dolga. Premier Pahor je prepričan, da je to dokaz tega, da je stanje v Sloveniji boljše, kot si večina misli, in da se Slovenija s krizo sooča uspešneje od večinskega mnenja. »V evropskih krogih se opazi, kakšen je sorazmerni prispevek male Slovenije kot mlade države za pomoč bolj uveljavljenim evropskim ekonomijam,« je še dejal premier Pahor.

 

Glede razmer v Južnem Sredozemlju in v tej luči še posebej situacije v Libiji je premier Pahor poudaril, da »Slovenija svojih vojakov ne namerava poslati na tla Libije ali katere koli druge države južnega Sredozemlja.« Je pa ob tem dejal, da je v okviru svojih zmožnosti pripravljena sodelovati pri pomoči beguncem s tega območja, ki jih je trenutno na mejah EU okrog 300.000. Premier Pahor je še dodal, da je v neformalnih dvostranskih pogovorih z voditelji, katerih države so intenzivno vključene v vojaške operacije za zagotavljanje varnosti v zračnem prostoru nad Libijo, poudaril, da resolucija VS ZN 1973 izrecno prepoveduje uporabo pehote in da se je treba tega držati.

 

Na zasedanju so predsedniki vlad in držav članic EU razpravljali tudi o jedrski energiji. Večina voditeljev članic EU, ki uporabljajo ali nameravajo uporabljati jedrsko energijo, se strinja, da se lahko ob zagotovitvi stroge varnosti ta oblika energije še naprej uporablja v energetski mešanici. Premier Pahor je dejal, da se Slovenija s takšnim pogledom absolutno strinja. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija že prihodnji teden v svoj pravni red prenesla direktivo o varnosti jedrskih naprav. Ponovno je poudaril, da vlada še vedno načrtuje, da bo projekt gradnje drugega reaktorja Neka v predlogu nacionalnega energetskega programa. Ob tem je premier Pahor dejal, da »se je treba zavedati, da je jedrska energija potencialna nevarnost za prebivalstvo in da mora biti varnost ljudi na prvem mestu.« Voditelji so v luči jedrske krize na Japonskem podprli izvedbo celovitih in preglednih preskusov varnosti jedrskih elektrarn v EU, Evropsko komisijo in Skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost pa so pozvali, naj v najkrajšem možnem času opredelita usklajeno metodologijo in obseg teh stresnih testov ob polnem sodelovanju članic.

 

  Zvočni zapis izjave predsednika Vlade RS - 1. dan

  Zvočni zapis izjave predsednika Vlade RS - 2. dan