NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 131. redni seji vlade

Na današnji 131. redni seji je vlada poleg drugih sklepov in zakonov sprejela tudi besedilo zakona o davku na bilančno vsoto bank, novelo zakona o volitvah v državni zbor ter predlog mnenja o noveli zakona o poslancih. Pristojna ministrica in minister so predstavili sprejete sklepe in zakone, premier Borut Pahor pa je odgovoril na nekaj drugih aktualnih novinarskih vprašanj.

 

Vlada je danes določila besedilo zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki uveljavlja ukrep za sanacijo posledic finančne in gospodarske krize. Cilj predloga zakona je določena kompenzacija države za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času krize in stimulacija bank za zagotavljanje večje in ustreznejše ponudbe kreditov nefinančnemu sektorju. Zato cilj predloga zakona ni fiskalen. Zavezanci so banke v Sloveniji in tuje banke (iz EU in iz tretjih držav) - slednje le za svoje podružnice/poslovne enote, ki jih imajo v Sloveniji. Poudarjamo, da hranilnice niso zavezanci. SID banka pa je zavezanec, vendar po določbi, da davka ne plačajo zavezanci, pri katerih stanje kreditov danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom, znaša manj kot 20%, le-tega ne plača.

 

Ministrski zbor je sprejel tudi novelo zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ). Glavni razlog za predlagane spremembe in dopolnitve ZVDZ je njegova dokončna uskladitev z delom določbe 80. člena Ustave RS, ki zahteva odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Po sedaj veljavni ureditvi je mogoče glasovati le o listah kandidatov, vrstni red dodeljevanja mandatov kandidatom pa se določi na podlagi zaporedja deležev glasov, ki jih je dobila lista v skupnem številu glasov, oddanih za vse kandidate v posameznem volilnem okraju. Takšna ureditev pa po mnenju predlagatelja ne zagotavlja personalizacije, zato se s predlogom novele ukinjajo volilni okraji kot način uresničevanja pasivne volilne pravice (in se ohranijo le še na administrativni ravni), volivci pa bodo glasovali o celotni listi kandidatov v volilni enoti, pri čemer se predlaga uvedba primerjalno pravno pogosto uveljavljenega preferenčnega glasu, in sicer v obliki absolutnega obveznega preferenčnega glasu, ki je po mnenju predlagatelja najustreznejši in v veliki meri odraža voljo volivcev. Absolutni obvezni preferenčni glas pomeni, da mora volivec preferenčni glas obvezno oddati, nadalje pa, da so izvoljeni tisti kandidati, ki so dosegli največje število preferenčnih glasov, pri čemer se upošteva vsak preferenčni glas – ne glede na to, kolikšno število preferenčnih glasov je bilo oddanih in ne glede na to, koliko glasov je dobil posamezni kandidat. Da pa ob prehodu na takšen sistem ne bi bilo prevelikega števila neveljavnih glasovnic, se predlaga naslednja domneva: če je kljub izrecnemu navodilu, da je treba glas oddati za konkretnega kandidata, oddan glas za kandidatno listo, se domneva, da je tak glas oddan po enakih deležih za vsakega izmed kandidatov na kandidatni listi (v primeru enajstih kandidatov torej vsakemu kandidatu 1/11 glasu). Volivec, ki bo kljub navodilu na glasovnici obkrožil ime liste kandidatov, bo tako sicer oddal glas za listo kandidatov, odločitev o tem, kateri kandidat z liste kandidatov bo dobil mandat, pa bo prepustil tistim volivcem, ki bodo skladno z navodilom glasovali za konkretnega kandidata.

 

Vlada je na današnji seji obravnavala tudi predlog mnenja o noveli zakona o poslancih, ki bo s spremembo 10. člena zakona uredil nezdružljivost opravljanja funkcije poslanca s funkcijo župana oz. podžupana v lokalni skupnosti. Vlada podpira predlog novele, ki dokončno in striktno onemogoča hkratno opravljanje obeh funkcij in ocenjuje, da je predlagan rok za začetek uporabe spremenjenega zakona primeren (po opravljenih prvih volitvah v DZ RS). Sprememba je utemeljena z ustavno določenim mandatom poslancev, v katerem zastopajo interese vseh državljanov, vendar je zaradi opravljanja dvojne funkcije nekaterih poslancev ta interes lahko ogrožen. Prepoved kombiniranja funkcij županov in podžupanov kot predstavnikov izvršilne veje oblasti in poslancev kot predstavnikov zakonodajne veje oblasti izhaja tudi iz že sprejetih določil Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji s ciljem preprečiti nasprotje med širšim družbenim interesom in lokalnimi interesi.

 

Premier Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da bo za opravljanje nalog na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) začasno pooblastil ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. Minister Žekš bo delo opravljal do imenovanja predstojnika te službe, premier Pahor pa novega ministra ne namerava imenovati.

 

Premier Borut Pahor se je odzval tudi na napovedan odstop ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča. Kot je dejal slovenski premier, »bi želel, da Golobič dvakrat premisli pred odstopom, če pa bi do njega vseeno prišlo, da si želim, da bi se to zgodilo po referendumu o pokojninski reformi.« Ob tem je premier še dejal, da bi se želel z ministrom Golobičem sestati in posvetovati o najboljši rešitvi. V tej luči predsednik vlade Pahor meni, da vladne in politične nestabilnosti v Sloveniji ni. Je nekaj ostrejših tonov znotraj koalicije, kljub temu pa je delovno vzdušje na vladi dobro, vlada pa dela s polnimi pooblastili.

 

Ob koncu novinarske konference je premier Pahor komentiral tudi vložitev zbranih podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi v Državni zbor. Kot je dejal premier Pahor, je pomembno, da se sprejme pokojninska reforma, saj bi s tem umirili zaskrbljenost finančnih trgov glede zavezanosti države k potrebnim reformam. Premier je še enkrat poudaril, da pokojninska reforma »ne odloča o usodi te vlade, ampak odloča o usodi te države« in o standardu ljudi ter njihovih otrok. Zato je premier Pahor pozval ljudi, da »ne glede na vaš odnos do vlade glasujete za pokojninsko reformo in s tem razrešite državo skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo prišlo do odločitve, da gremo na predčasne volitve, ker bomo to ocenili kot koristno ravnanje za interese te države.«