NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 133. redni seji vlade

Na današnji 133. redni seji se je vlada med drugim seznanila tudi s Poročilom o razvoju 2011, z izvajanjem Slovenske izhodne strategije 2010−2013 in z Informacijo v zvezi s pripravo sektorskih politik ter strategije finančnega sektorja. Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in finančni minister sta predstavila podrobnosti omenjenih dokumentov, premier Borut Pahor pa je odgovoril na nekaj drugih aktualnih novinarskih vprašanj.

 

Vlada se na današnji seji seznanila s Poročilom o razvoju 2011, ki ga je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), s katerim spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije. Eden ključnih ciljev strategije je povečanje blaginje in kakovosti življenja, za katero UMAR ugotavlja, da se je v letih 2009 in 2010 znižala. Tako se je v letu 2009 razpoložljivi dohodek prebivalstva prvič po letu 1996, odkar se ga meri, realno zmanjšal, v njegovi strukturi pa se je opazno povečal delež socialnih prejemkov. Kot pozitivne dosežke pa UMAR ocenjuje še vedno relativno nizko raven tveganja revščine. Poslabšanje stanja na trgu dela so blažili ukrepi vlade za ohranjanje delovnih mest in povečan obseg aktivne politike zaposlovanja. V lanskem letu je vlada sprejela spremembe pokojninskega sistema, v pripravi pa je posodobitev zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Na današnji seji se je vlada seznanila tudi z izvajanjem izhodne strategije. UMAR ocenjuje, da je bil med ukrepi ekonomske politike že v prvem letu sprejet velik del ukrepov s področja trga dela. Konsolidacija javnih financ ravno tako poteka, ukrepi za financiranje razvoja pa so tudi že bili delno izvedeni. Na področju strukturnih ukrepov je bila sprejeta posodobitev pokojninskega sistema. V okviru institucionalnih prilagoditev so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki se nanašajo na prilagoditve na področju upravljanja javnih institucij in javne uprave, ukrepi s področja učinkovite okoljske in podnebne politike pa so v pripravi.

 

Ministrski zbor se je danes seznanil tudi z dokumentom povezanim s sektorskimi politikami finančnega sektorja. Omenjenemu dokumentu bodo priložene tudi strokovne podlage za strategijo slovenskega finančnega sistema. Gre za študijo, ki vsebuje kvantitativno-statistične podlage in empirične analize. Glavna priporočila in usmeritve te študije so povzete v tistem delu sektorskih politik, ki se nanaša na samo strategijo razvoja finančnega sektorja. Bistvene poteze omenjenih dokumentov razkrivajo, da se za prihodnost sistema predlaga usmeritev v tri ključne finančne stebre in sicer v Novo Ljubljansko banko, Zavarovalnico Triglav in NKBM v povezavi s Pozavarovalnico Sava, Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Tilia. Omenjeni trije finančni stebri ostanejo ključni subjekti na domačem finančnem trgu, kot neodvisne finančne institucije ter pomembni regionalni igralci.

 

Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma dejal, da se je vlada pri spopadanju s krizo odločila, da bo v prvih dveh letih mandata na račun konkurenčnosti s sprejetimi ukrepi zadržala visoko stopnjo socialne povezanosti, v drugih dveh pa jih nato nadgradila s strukturnimi reformami, ki bodo prispevale tudi k večji konkurenčnosti Slovenije. »Za razliko od nekaterih držav smo se pač odločili, da bomo v prvem stadiju krize, ker je Slovenijo to bolj prizadelo kot večino drugih držav, posvetili socialni povezanosti večjo pozornost kot nekatere druge vlade,« je poudaril premier Pahor. »Če bo uspela pokojninska reforma, če bo uspela zdravstvena reforma, ki je v pripravi, če bomo nadaljevali s pripravo novele zakona o delovnih razmerjih, potem ni nobenih razlogov, da Slovenija ne bi po gospodarski rasti in rasti zaposlenosti okrevala hitreje,« je še dejal slovenski premier.

 

Na vprašanje glede zahteve nekdanje ministrice Trobec Bučan za nadomestilo ministrske plače, je premier Pahor dejal, da »ima nekdanji funkcionar pravico do nadomestila le v primeru, če se izkaže, da ne more dobiti druge službe.« Zato je ministru za pravosodje Alešu Zalarju naročil, naj preveri, ali je Trobec Bručanova zaprosila za delovno mesto na ministrstvu. Premier Pahor je še ocenil, da če bi nekdanja ministrica ponudbo zavrnila, bi imela mandatno-volilna komisija Državnega zbora RS vse možnosti, da bi njeno prošnjo za nadomestilo zavrnila. Ob tem je premier Pahor poudaril, da je to njegovo osebno mnenje kot nekoga, ki je bil predsednik DZ, vlada pa se v odločitve komisije ne more, niti ne sme vtikati.

 

Premier Pahor je odgovoril tudi na vprašanje glede razpolaganja z delnicami Mercatorja in odločitve Urada za varstvo konkurence (UVK), ki je Pivovarni Laško omejil razpolaganje z njimi. Kot je poudaril premier, je UVK sprejel svojo odločitev brez političnih pritiskov, sam pa se, razen izmenjave mnenj z ministri, ni o tem z nikomer pogovarjal. »Ne ministri ne jaz nismo v zvezi s tem sprejeli nobenega stališča niti ga nismo hoteli vsiliti komurkoli, ki takšne odločitve sprejema,« je zatrdil premier in dodal, da »se nepoklicani v odločitve tistih, ki so poklicani nismo vtikali.« V nadaljevanju je premier še dejal, da so za odločitev glede prodaje deleža Pivovarne Laško v Mercatorju poklicani nadzorniki in uprava družbe, ki so dolžni postopek voditi zakonito.