NOVICA

Premier Borut Pahor se je udeležil zasedanja Evropskega sveta v Bruslju

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj in danes udeleževal zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer so predsedniki držav in vlad članic Evropske unije razpravljali o ekonomskem upravljanju in migracijah ter pred bližnjim zaključkom pogajanj Hrvaške za članstvo v EU, sprejeli tudi dva sklepa na to temo. Ravno tako je Evropski svet na čelo Evropske centralne banke imenoval Italijana Maria Draghija, ki bo osemletni mandat nastopil 1. novembra 2011.

 

Sogovorniki so osrednjo pozornost dvodnevnega zasedanja posvetili ekonomskim temam, predvsem tistim vezanim na dolgoročno stabilnost skupne valute. Kot je v izjavi za medije po koncu zasedanja Evropskega sveta dejal premier Pahor, so bili »sklepi glede Grčije sprejeti hitro, ker je bila sprejeta tiha odločitev, da se z nadaljnjo pomočjo počaka na grški parlament in da nihče ni želel postavljati vprašanja, kaj se bo zgodilo, če zahtevani ukrepi ne bodo sprejeti.« Po mnenju slovenskega predsednika vlade je takšen pristop tudi politično moder. Kot je še dejal premier Pahor, je v pogovoru z nekaterimi voditelji dobil vtis, da bi se lahko v primeru neuspeha grške politike pri izvedbi potrebnih reform, lahko zgodile stvari, ki so bile pred časom nepričakovane. Glede reformne sposobnosti Slovenije je premier Pahor ponovno izpostavil svojo odločitev, da socialnim partnerjem na vrhu v začetku julija predlaga, da se vzporedno s pripravo zdravstvene reforme in reforme trga dela takoj začne tudi razprava o morebitnih kompromisnih rešitvah za spremembe pokojninske zakonodaje.

 

(Foto: Thierry Monasse/STA)

 

Voditelji držav članic Evropske unije so na četrtkovem zasedanju zaključili t.i. evropski semester, pri katerem gre za cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in makroekonomskih politik ter strukturnih reform članic unije. Kot je pojasnil premier Pahor, so pregledali razmere po posameznih članicah in ugotovili, da je Slovenija po štirih petinah kazalcev na varni strani, njeni glavni težavi pa sta sorazmerno šibka rast in neprilagojenost pokojninskega sistema demografskim izzivom. »Slednje ni zgolj dolgoročni, temveč tudi kratkoročni javnofinančni problem,« je prepričan slovenski premier. Kljub padcu pokojninske reforme na referendumu, pa je v EU veliko zaupanje v Slovenijo, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da ostane v trdnem jedru območja evra, je še dejal premier Pahor. Evropske kolege je sicer obvestil o referendumskem neuspehu in o tem, da se je vlada prioritetno lotila priprave rebalansa proračuna. Vlada si želi z rebalansom ne samo obdržati, temveč celo okrepiti javnofinančno stabilnost, o podpori rebalansu pa se bo pogovarjal s poslanci vseh poslanskih skupin in ločeno s predsedniki parlamentarnih strank. Premier je izrazil tudi mnenje, da izjave šefa evroskupine, luksemburškega premiera Jeana-Clauda Junckerja, kažejo na to, da je zaupanje v to, da si bo Slovenija po najboljših močeh prizadevala ostati v trdnem jedru območja skupne valute, med voditelji veliko.

 

V nadaljevanju je premier Pahor dejal, da so na Evropskem svetu danes v bistvu sprejeli odločitev, da bo Hrvaška leta 2013 postala 28. članica EU. »To ni pomembna odločitev, to je izjemno pomembna odločitev – za Hrvaško, za regijo in za EU,« je poudaril premier in dodal, da si take odločitve morda še pred pol leta velika večina voditeljev vlad in držav unije ne bi upala napovedati ter da je za to zaslužna predvsem Hrvaška, ki je zmogla ohraniti tempo reform. Ob tem je iskreno čestital hrvaški vladi, sploh njeni predsednici Jadranki Kosor. Za tista merila, ki jih Hrvaška še ni popolnoma izpolnila, pa je vzpostavljen mehanizem nadzora do njenega vstopa v EU. Premier Pahor je še dejal, da je Slovenija v pogajanjih s Hrvaško »praktično rešila vsa odprta vprašanja, če jih ni rešila dokončno, pa je določila način za njihovo reševanje.«