NOVICA

Premier Borut Pahor odgovarjal na poslanska vprašanja

Predsednik Vlade RS Borut Pahor je danes na redni 30. seji Državnega zbora odgovarjal na poslanski vprašanji, ki sta mu jih zastavila opozicijski poslanec SNS Zmago Jelinčič ter koalicijski poslanec LDS Bogo Sajovic.

 

Poslanec Jelinčič je premierja Pahorja vprašal o pomenu določb sporazuma o arbitraži ter o meddržavni meji. Premier Borut Pahor je v odgovoru povedal, da sporazum dopušča možnost, da bi se utegnili podpisnici sami odločiti, da rešita kakšno vprašanje mimo tribunala. Če se bosta partnerici dogovorili, da bosta eno ali več vprašanj, ki so predmet spora, rešili bilateralno, potem to lahko poskusita, in v kolikor bosta to uspešno zaključili, potem je tribunal to dolžan spoštovati skladno s sporazumom. V nadaljevanju je premier Pahor še povedal, da Evropska komisija, Evropski svet, Evropski parlament ali katerokoli drugo telo Evropske unije, razen tega, da nominira kandidate za arbitre, nima nobene druge vloge in jo tudi skozi arbitražni sporazum ne bo imelo. »Vprašanje meje s Hrvaško smo rešili tako, da smo na vzhodu dobili iskrenega prijatelja in dobrega soseda, to je naložba v nekaj, kar se nam bo obrestovalo pri reševanju vseh drugih vprašanj,« je še povedal premier Pahor in zanikal navedbe poslanca Jelinčiča, da je že v naprej dogovorjeno kakorkoli razen tistega, kar javnost ve v zvezi z arbitražnim sporazumom.  Poudaril je še, da je večina v tem državnem zboru, ter večina ljudi, ki so šli na referendum lansko poletje, odločila, da je to primerna rešitev za določitev enega najpomembnejših vprašanj naše suverenosti. S takim načinom reševanja si je Slovenija zelo močno okrepila ugled, ki je v mednarodni politiki stvarna kategorija in velja ta dogovor za referenčni dogovor na začetku tega stoletja v Evropi.

  

Poslanec Sajovic pa je premierju Pahorju zastavil vprašanje, ki se nanaša na kapitalsko ustreznost  Nove ljubljanske banke, ki je v državni lasti in jo je po navodilih Banke Slovenije potrebno ustrezno dokapitalizirati. V zvezi s tem je premierja vprašal, kakšen je njegov odnos do te dokapitalizacije ter ali zagovarja ali nasprotuje dokapitalizaciji iz javnih sredstev.

   

Premier Pahor je v odgovoru uvodoma poudaril, da je Banka Slovenije tako kot centralne banke drugih evropskih držav dala jasno sporočilo, da morajo poslovne banke v njihovih okoljih paziti na njihovo kapitalsko ustreznost, in to velja tudi za slovensko NLB. Slovenska vlada se je, ko je predala sektorsko politiko za finančno industrijo Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, tokrat odločila, da agenciji naloži pripravo predloga tako, da se pri morebitni, sedaj že skorajda zanesljivi drugi dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, najprej poseže po instrumentu privatnega, zasebnega domačega ali tujega vlagatelja. Če ta namera ne bo uspešna, se bo slovenska vlada odločala, kako zagotoviti bančno ustreznost Nove Ljubljanske banke, tako da bodo zavarovani njeni in s tem interesi vseh državljanov.Slovenska vlada se je  kot odgovorna lastnica večinskega deleža v tej banki v zvezi z dokapitalizacijo dogovorila, da če pogovori s sedanjim strateškim partnerjem KBC-jem ne bodo taki, kot bi si želeli, začne proučevati možnost novega tretjega strateškega vlagatelja, se pravi zasebnega domačega ali tujega, ki bo zagotovil primerno poslovno okolje te banke, da bo ugledna regionalna bančna institucija. Premier Pahor je ob koncu še ponovil stališče, da je bolj pomembno, da imamo dobro, kvalitetno banko, ki je deloma tudi v tujih rokah, kot da imamo slabo domačo banko.