NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 146. redni seji vlade

Na današnji 146. redni seji vlade je Vlada RS obravnavala 93. točk dnevnega reda, med drugim je določila besedilo predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah ter sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Pristojni minister Križanič in generalni direktor Direktorata za medije v Ministrstvu za kulturo Vojko Stopar sta predstavila glavne poudarke omenjenih sklepov, predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor pa je v svojem uvodnem nagovoru medijski javnosti poudaril, da je najpomembnejša vloga Vlade RS jeseni prepričati Državni zbor, da le-ta sprejme rebalans proračuna za letos, saj bo država tako mednarodnim finančnim trgom in mednarodni javnosti pokazala, da obvladuje svoje stroške, na koncu je premier odgovoril še na nekaj aktualnih novinarskih vprašanj.

 
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAMS), ki določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev - Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (kodificirana različica). Osnovni namen direktive je vzpostavitev pravnega okvira za delovanje enotnega evropskega trga na področju avdiovizualnih medijskih storitev. Direktiva uvaja liberalnejša pravila za oglaševanje, postavlja pravila za promocijsko umeščanje izdelkov in prinaša spremenjena pravila na področju ugotavljanja jurisdikcije nad programi, ki se razširjajo preko satelitov. Hkrati posebno pozornost namenja promociji evropskih avdiovizualnih del. Cilj direktive je tudi spodbujanje koregulacije in samoregulacije, spodbujanje razvoja medijske pismenosti, večje dostopnosti medijskih vsebin za invalide in starejše osebe. Določbe predloga zakona se uporabljajo za vse avdiovizualne medijske storitve, to je televizijske programe in druge linearne avdiovizualne medijske storitve ter avdiovizualne medijske storitve na zahtevo oziroma nelinearne avdiovizualne medijske storitve. Osnovni cilji, ki jih zasleduje predlog zakona, so: uskladitev s pravnim redom EU; regulacija vseh avdiovizualnih medijskih storitev in vzpostavitev učinkovitega nadzora nad izvajanjem zakonskih določil, s prenosom pristojnosti nad regulacijo vseh avdiovizualnih medijskih storitev na Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Predlog zakona temelji na naslednjih splošnih načelih: varstvo otrok in mladoletnikov; varstvo ranljivih družbenih skupin; svoboda razširjanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav; prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti; varstvo avtorske in sorodnih pravic ter pravica do popravka in odgovora. Poglavitna področja v predlogu zakona so: zaščita otrok in mladoletnikov; spodbujanje distribucije in produkcije evropskih avdiovizualnih del; avdiovizualno komercialno sporočanje ter izključne pravice in pravica do kratkega poročanja v televizijskih programih. Predlog zakona bo vlada poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku.
 

Vlada RS je na današnji seji določila tudi besedilo predloga Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. Osnovni namen predloga zakona je sprememba dosedanje ureditve sistema priznavanja in vrednotenja izobraževanja zaradi olajšanja postopkov vrednotenja izobraževanja in pravičnejše obravnave tujega izobraževanja. Po predlogu zakona se po novem izda mnenje o tujem izobraževanju, ni pa več upravnega postopka, v katerem se je izdala odločba s katero se tuje izobraževanje uvršča ali enači s slovenskim. Zakon teži k pravičnejši obravnavi tujega izobraževanja v skladu s Konvencijo o priznavanju visokošolskih  kvalifikacij, brez iskanja enakovrednosti s slovenskim. Pomembno je tudi, da bo zakon olajšal postopek za vlagatelje, saj odpravlja administrativne in postopkovne ovire. MVZT s predlogom novega zakona prehaja od koncepta priznavanja tujega izobraževanja in ugotavljanja enakovrednosti h konceptu sprejemanja izobraževanja z izdajo mnenja o tujem izobraževanju in primerljivosti s slovenskim izobraževanjem. Pri tem gre za sprejemanje že pridobljenih pravic z zaključenim izobraževanjem v tujini. Sprememba zakona sledi sodobnim trendom priznavanja za zagotovitev poštenega priznavanja (»fair recognition«) in se usmerja na izobraževanje v državi izvora ter morebitne bistvene razlike med izvorno izobrazbo in primerljivo izobrazbo v državi, v kateri prosilec želi uveljavljati svojo izobrazbo, ne pa na iskanje enakovrednosti.

Vlada RS se je na današnji redni seji sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Cilj zakona je, da razširi možnosti podeljevanja poroštev RS ob hkratnem upoštevanju zahteve po ustreznem zavarovanju poroštev in kapitalski ustreznosti družb, ki prosijo za poroštvo za obratna sredstva. Cilj zakona je, da razširi možnosti podeljevanja poroštev RS ob hkratnem upoštevanju zahteve po ustreznem zavarovanju poroštev in kapitalski ustreznosti družb, ki prosijo za poroštvo za obratna sredstva. Zakon sledi enakim načelom kot osnovni ZPFIGD, le da širi področje njegove uporabe. V zakonu je določeno načelo enakega dostopa do poroštev (vse gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo zakonske pogoje,  so upravičene do pridobitve poroštev) in načelo upoštevanja pravil EU o državnih pomočeh (z omejitvijo deleža dolga, za katerega se izdajo poroštva države, zaračunavanje premije za izdano poroštvo, namenska poraba sredstev za investicije in prepoved dajanja jamstev za obveznosti podjetij v težavah – podjetij, ki se lahko obravnavajo po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah).