NOVICA

14.09.2011

Novinarska konferenca predsednika vlade po 150. redni seji vlade

(Foto: Nebojša Tejić/STA)

Na novinarski konferenci po današnji 150. redni seji vlade je premier Pahor na vprašanje o zaupnici vladi dejal, da si za glasove poslancev ne bo posebej prizadeval. Poslanci bodo odločali po svoji vesti, v primeru nezaupnice pa bo odgovornost za razmere v državi prevzel Državni zbor. »Ta odločitev bo o življenju nas vseh odločala veliko bolj kot katera koli druga odločitev in zato je prav, da jo sprejmejo poslanke in poslanci,« je dejal premier Pahor. Predsednik vlade sicer meni, da se bo položaj v Evropi zaradi finančne krize slabšal, zato lahko tudi v Sloveniji pričakujemo padec gospodarske rasti. Prav zato država potrebuje odzivno vlado, ki razume naravo problemov in jih zna regulirati. Za izboljšanje gospodarske slike bi bile potrebne določene spremembe, je dejal premier in ob tem izpostavil padec reform, ki bi urejale malo delo, sivo ekonomijo in pokojninsko reformo. »Vse to je vlada pripravila in parlament sprejel,« je poudaril in glede zavrnjene pokojninske reforme dodal, da vlada odgovornosti zanjo ne bo sprejela. »Ljudje imajo pravico zavrnitve, a potem se morajo zavedati tudi posledic. Jaz odgovornosti ne bom prevzel. Svoje delo sem opravil,« je še dejal premier Pahor.

 

Glede vprašanja o izstopu Grčije iz območja evra, je premier Pahor dejal, da opazovalci opozarjajo, da bi razglasitev nesposobnosti odplačevanja obveznosti s strani Grčije za območje evra v veliki meri pomenila podobno, kot je stečaj investicijske banke Lehman Brothers za ameriški in posledično globalni finančni sistem. Premier Pahor tako podpira tiste, ki se borijo za to, da se ob razumnih tveganjih sprejmejo vsi ukrepi, da se Grčijo reši pred bankrotom. Ob tem pa je ponovno opozoril, da se pri pomoči ne sme vztrajati prek meja razumnega tveganja, ko bi se jasno ocenilo, da Grčija pomoči ne bi mogla vrniti. Finančni zlom Grčije lahko sproži padec domin, pri čemer ni jasno, kje bi se te ustavile, je še opozoril slovenski premier. Ob tem je tudi ocenil, da bo območje evra v bližnji prihodnosti priča institucionalnim spremembam, ki morajo biti hitre in drzne ter velikopotezne. »Zdaj je tak čas,« je dejal in dodal, da pričakuje, da bodo šle članice evrskega območja v smeri federalizma oziroma tistega, kar sam imenuje Združene države Evrope. V luči tega dogajanja je za Slovenijo izrednega pomena, da ostane v območju skupne valute, to pa bo tudi glavna naloga vlade, če bo prihodnji teden v parlamentu dobila zaupnico. »Slovenija mora namreč kot malo in odprto gospodarstvo biti skupaj z državami, ki so motor evropskega gospodarstva,« je dejal premier Pahor.

 

Vlada je na današnji seji sprejela Zakon o razvojnem načrtovanju, ki ureja celovit sistem razvojnega načrtovanja, ki vsebuje definicije strateških in izvedbenih dokumentov z  odgovornimi nosilci, način usklajevanja razvojnih politik, izvajanja, spremljanja in poročanja. Zakon postavlja hierarhijo strateških dokumentov in njihovo povezanost z javnimi financami. V zakonu je opredeljen tudi način spreminjanja politik in določene posledice za ne uresničevanje ciljev.

 

Ministrski zbor je sprejel tudi Predlog zakona o računovodstvu (ZR), ki ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o društvih. Sprememba zakona je bila potrebna zato, ker se je od njegova sprejetja v letu 1999, računovodski sistem, skupaj s celotnim sistemom javnih financ, nadalje razvijal in dopolnjeval, do danes pa spremembe v zakon niso bile vnesene. Priprava novega ZR zato poteka sočasno s pripravo novega Zakona o javnih financah. Vlada je potrdila tudi novelo Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki sledi zastavljenim ciljem, to je predvsem izboljšanju plačilne discipline in vsebuje določbe, katerih namen je olajšati poslovanje gospodarskih subjektov, saj je Ministrstvo za finance med uporabo zakona prejelo številna vprašanja gospodarskih subjektov glede pravilne uporabe zakonskih določb – odgovori na ta vprašanja so objavljeni na spletni strani ministrstva.

 

Vlada je določila tudi predlog novele Zakona o prevzemih, kjer so upoštevana ključna načela, ki so usmerjena v zaščito vseh deležnikov, še posebej pa manjšinskih delničarjev, ter enakost njihove obravnave. Omogoča učinkovitejši nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev nad izvajanjem zakona. Predlog zakona dopolnjuje obstoječi zakon v delih, v katerih se je v praksi izkazalo, da so nekatere težave pri izvajanju zakona, ali pa da na tem področju obstajajo pravna praznina oziroma različne razlage zakona. Tako predlog zakona vsebuje nekaj opredelitev za jasnejše izvajanje zakona (kot so npr. terminska pogodba), vsebuje določila o obveščanju agencije o posameznih dejanjih (na primer o sklenitvi terminske pogodbe oz. posla delniških nakupnih opcij, ali o tem, da je oseba, ki ni dolžna dati prevzemne ponudbe, dosegla prevzemni prag …). Predlog zakona dodaja tudi novo izjemo od obveznosti dajanja prevzemne ponudbe, med odvisne družbe pri usklajenem delovanju pa šteje tudi družbenike in ne le delničarje. Po predlogu zakona se tudi na novo določa, da lahko agencija z odločbo dovoli, da se določeni osebi pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi glasovalne pravice iz določenih vrednostnih papirjev pod določenimi pogoji ne upoštevajo.