NOVICA

Premier Borut Pahor na 46. izredni seji Državnega zbora: »V rebalans proračuna smo primorani zaradi nepredvidljivega mednarodnega okolja«

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 46. izredne seje državnega zbora, na kateri je z uvodnim nagovorom dopolnilno obrazložil Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2011. Premier Pahor je uvodoma poudaril, da danes minevajo tri leta od propada Lehman Brothers na Wall streetu. Ta dogodek simbolno in stvarno označuje prelomni trenutek, ko v svetovnih financah in gospodarstvu nič več ne bo, kot je bilo pred tem. “Svetovno gospodarstvo je takrat zajela huda recesija in čeprav smo iz najhujega izšli v letih 2009 in 2010, trendi v letu 2011 kažejo, da se bo okrevanje svetovnega gospodarstva nadaljevalo bistveno počasneje, kot smo si želeli”, je še povedal premier Pahor in nadaljeval, da upravljanje z dolžniško krizo ostaja eno od osrednjih vprašanj vseh modernih gospodarstev, kamor se uvršča tudi slovensko.

 

Temeljni značilnosti reševanja situacije ob začetku recesije konec leta 2008 in v letu 2009 sta bili deregulacija finančne industrije ter fiskalno stimuliranje nacionalnih gospodarstev. Ker pa je šlo, po besedah premierja Pahorja, zaradi dolgoletnih strukturnih neprilagojenosti »veliko sredstev v vreče brez dna«, se je na koncu zgodilo, da se je velika večina držav celotne evro valutne skupine znašla v dolžniški krizi, ki smo ji priča še danes.

 

Slovenija je, po dramatičnih dogodkih leta 2009, ko smo beležili padec bruto domačega proizvoda, višanje stopnje brezposelnosti in nekatere druge negativne socialne ter gospodarske kazalce, ki so kazali na dramatično krizo slovenskega gospodarstva, v letu 2010 počasi in zanesljivo izšla iz recesije. “Tisto, kar posebej označuje naravo slovenske javnofinančne slike, je dejstvo, da se je slovenska politika v letu 2009 in v prvi polovici leta 2010 zavestno odločila, da obdrži socialno povezanost. Zato smo pomemben del sredstev, poleg investicij v gospodarstvo, v znanost in tehnologijo, »investirali« tudi v socialno povezanost,” je še poudaril premier Pahor ter dodal, da se tudi danes ne bi odločil bistveno drugače. Pojasnil je še, da bi danes storil drugače to, da bi izvajanje ukrepov za ohranitev socialne povezanosti, torej solidarnosti in socialne pravičnosti v družbi, relativno majhne dohodkovne in druge razlike med ljudmi, pri socialnih partnerjih pogojeval s sprejemom tistih ukrepov, ki so pomembni za konkurenčnost slovenske ekonomije. Premier Pahor je še spomnil, da prvi del ukrepov za večino socialnih partnerjev, razen delodajalcev - ki pa kljub nezadovoljstvu izvajanja ukrepov niso blokirali - ni bil posebej problematičen, ko pa je v drugi polovici leta 2010 slovenska vlada prešla na strukturne ukrepe, torej za pomembne reformne spremembe, pa je prišlo zaradi poseganja v pravice do odporov, ki so se običajno končali na referendumu z glasovanjem proti spremembam.

 

V nadaljevanju uvodnega nagovora je premier Pahor še povedal, da je sprejem pokojninske zakonodaje in njen kasnejši padec na referendumu dejansko prvič v zgodovini samostojne Slovenije pomembneje vplival tudi na njen položaj na finančnih trgih, kljub temu pa, vsaj zaenkrat, finančni trgi kratkoročno še vedno relativno ugodno ocenjujejo položaj Slovenije: “Imamo obvladljiv javno-finančni primanjkljaj, tako proračunski kot širši dolg države, vendar pa se pri obeh gibljemo na zgornji meji. Preko 5% proračunskega primanjkljaja si ne moremo privoščiti in s tem rebalansom želimo to zagotoviti. Prav tako ne smemo preko 45% dolga v bruto domačem proizvodu. Slovensko gospodarstvo je po zadnjih napovedih pred tem, da bo rastlo nekoliko počasneje, kot je bilo napovedano, s čimer se Slovenija pridružuje državam zlasti v evrskem in območju Evropske unije, ki imajo podobne težave ali trende.”

 

Premier Pahor je še opozoril, da se nemška gospodarska rast upočasnjuje, podobno je tudi v Franciji, torej v državah, ki so za nas pomembne trgovinske partnerice, kar se z zamikom  vedno pozna tudi v Sloveniji: “Slovenska vlada se je na to morala odzvati in je zato pripravila rebalans proračuna, ki približno za 350 milijonov zmanjšuje porabo na odhodkovni strani, da bi s tem proračun uravnotežili pri proračunskem primanjkljaju okrog 4,7%. To bo prispevalo tudi k manjšim pritiskom na javni dolg in denar na mednarodnih trgih bo še vedno ostal relativno dostopen za Slovenijo - zlasti v februarju in v prvi polovici prihodnjega leta, ko bomo posegli po finančnih virih razpoložljivih v tujini.” Gospodarske napovedi so po besedah premierja Pahorja manj optimistične, kot so bile, vendar bo Slovenija še vedno imela pozitivno gospodarsko rast.

 

Premier Pahor je ponovno poudaril tudi dejstvo, da je kljub vsemu Slovenija med tistimi državami, ki še vedno obvladuje enega od ključnih problemov, s katerim se srečujejo vse odprte ekonomije, to je brezposelnost. Slovenska brezposelnost se ta hip umirja okoli števila 105.000 do 107.000. “Vsak nezaposlen pomeni zanj in za njegovo družino problem, in tega ne želim podcenjevati, vendar pa menim, da bi lahko z uspešnim reševanjem krize, ki je pred nami, in ki je poleg tega, da je finančna, gospodarska in socialna, tudi evropska in institucionalna. Če bomo to uspešno premagali, lahko Slovenija vendarle v zadnjem kvartalu tega zgodovinskega loka - od padca Lehman Brothersa do izteka najhujšega obdobja v recesiji - po nekoliko počasnejšem gospodarskem okrevanju vendarle izide kot država, ki je v prvi vrsti ostala socialno povezana.« Prav tako je premier Pahor opozoril, da slovenska vlada pod njegovim vodstvom pri preboju skozi to krizo ni žrtvovala nobenega sloja ljudi, ne socialnega, ne generacijskega.

 

V času zadnje krize je bilo treba, kot je še pojasnil predsednik vlade Pahor, odpravljati tudi institucionalne probleme, ki so se nabrali v času tranzicije in izgradnje institucij lastne države, s čemer je imel v mislih predvsem pogosto upravičeno jezo in občutek nemoči, pa tudi nepripravljenost instrumentov pravne države, da bi preprečila prvotno akumulacijo kapitala, ki jo je ta vlada dobila v dediščino na začetku krize. Akumulacija kapitala je bila v zadnjih 20 letih bistveno manj nadzorovana, kot bi si želeli. Od tod mnoge tajkunske in druge zgodbe, ki so rušile zaupanje v to, da je možno s pridnim in marljivim delom, z znanjem, zaslužiti za dostojno življenje. V javnosti se je pojavil občutek, da so nekatere skupine privilegirane in druge deprivilegirane. Vse to je bilo potrebno sankcionirati hkrati z reguliracijo gospodarske in finančne krize.

 

Z vsemi sprejetimi proračuni - od začetka mandata do danes - smo poskušali regulirati javne finance na način, da ne bi zapadli v dolžniško krizo. “Živeli smo v državi,” je še nadaljeval premier Pahor, “ki je navznoter vedno imela politične in druge nemire, navzven pa je bilo okolje vedno stabilno. Danes pa smo v povsem drugačnih razmerah. Poleg nemirnega domačega političnega, gospodarskega in socialnega okolja, kar je za demokratično družbo povsem normalno, imamo tudi izredno nemirno okolje v mednarodnih financah, v mednarodni ekonomiji, politiki in mestoma imamo tudi zaskrbljujoče varnostne situacije. To je potrebno imeti ves čas pred očmi.” Predsednik vlade je še opozoril, da »Slovenija ni tako gospodarsko suverena, da bi se s krizo spopadala povsem sama, brez zavezništev – kar pa pomeni ne le pravice, ampak tudi dolžnosti pri reševanju te krize, v kateri se nahajamo. Slovenija je v evro skupini skupaj z šestnajstimi državami in v Evropski uniji skupaj z šestindvajsetimi državami. Za Slovenijo je izjemnega pomena, da v skupni evropski valuti tudi ostane.«

 

V luči vsega naštetega je predsednik vlade poudaril, da nobeno od naših bodočih ravnanj ne sme ogroziti našega položaja v evro območju: “Ne jaz, ne moji svetovalci, ki jim s pričo njihovega znanja in izkušenj zaupam, pa tudi ne tuji opazovalci, si ne znamo predstavljati, da bi majhna in odprta ekonomija, kot je Slovenija, s pričo morebitne velike institucionalne krize v evro območju, če bi prišlo do sprememb, pristala izven tega območja.”

 

Naloga slovenske vlade je, da zelo pozorno spremlja, kaj se dogaja doma in v mednarodnem okolju. Ker prihaja do krčenja gospodarskih aktivnosti v Nemčiji in Franciji, tudi zaradi psihologije nezaupanja v prihodnost evropske valute in možnega bankrota nekaterih članic ter institucionalnih sprememb, se seveda krči blagovna in storitvena menjava z državami, ki so za nas najpomembnejše. Predsednik vlade Pahor je zato opozoril na okoliščino, ko je bilo treba spremeniti finančne načrte in zato Državni zbor vljudno prosil, da to pomembno okoliščino upošteva.

 

Ob koncu nagovora je premier Pahor še povedal, da si bo slovenska vlada, v kolikor bo imela ta mandat, prizadevala, da bo pripravila tudi vzdržen proračun za leti 2012 - 2013. Z njim bo dodatno utrdila tiste parametre, ki so pomembni za dolgoročno vzdržnost javnih financ in se kot država spustila pod mejne vrednosti, da bo lahko brez vsakodnevnega strahu in kot aktiven član sodelovala pri velikih  spremembah, ki jim bomo priče v evro območju. “Sprejem rebalansa proračuna je pomemben za Slovenijo, ker bi s tem držali tako proračunski primanjkljaj kot javni dolg na vajetih. Kot predsednik manjšinske vlade in zavedajoč se dejstva, da med poslanci nimamo vnaprejšnje podpore, vas prosim, da po dolgi in verjetno kritični razpravi o proračunu, ta rebalans sprejmete, omogočite državi, da še naprej aktivno vodi svojo fiskalno politiko, tako da iz dolga ne naredimo političnega problema, ker bi to obremenilo ne le sedanje, ampak tudi naslednje generacije, “ je še poudaril premier Pahor.