NOVICA

Premier Borut Pahor na zasedanju Evropskega sveta in zasedanju držav članic Evroobmočja v Bruslju

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj pozno popoldne udeležil neuradnega zasedanja Evropskega sveta in zasedanja predsednikov držav in vlad članic Evroobmočja, kjer so dosegli dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra. Dogovor vključuje tudi dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

 

Kot je po maratonskem zasedanju, ki se je zaključilo danes okrog 4. ure zjutraj, dejal premier Pahor, je rezultat pogovorov morda celo presegel pričakovanja »voditeljev vlad in držav območja evra.« Sprejeti sklepi predstavljajo precej ambiciozen mehanizem za pomoč Grčiji, za krepitev bančnega sektorja v celotnem območju evra ter za krepitev koordinacije ekonomskih politik in celo že nakazujejo na potrebo po spremembi pogodbe. Ob tem je premier Pahor izpostavil zelo pomembno dejstvo, »da se Evropa zaveda pomena uspeha Grčije pri premagovanju njene dolžniške krize in da je dosežen dogovor z zasebnim sektorjem, da bo sodeloval pri reševanju dolžniške krize v Grčiji.« Premier Pahor je sicer še opozoril, da je »popolnoma jasno, da bi bankrot Grčije pomenil resno, verjetno zelo resno nevarnost za celotni evropski bančni sistem, če bi do tega dogodka prišlo.« Ravno tako je opozoril, da sta v sklepih prvič izrecno omenjeni Španija in Italija. »To bo prav gotovo politično odmevalo in bo imelo določene posledice tudi verjetno na finančnih trgih,« meni premier Pahor in dodaja, da navedba Italije in Španije kaže na to, da se voditelji vlad in držav območja evra zavedajo, da so strukturni problemi v mnogih državah, ki jih je mogoče odpravljati samo z resnimi reformami.

 

(Foto: Thierry Monasse/STA)

 

Glede Slovenije je premier Pahor dejal, »da je Slovenija z glasovanjem proti trem zakonom, zlasti proti pokojninski reformi, zamudila priložnost za mehek prehod skozi dolžniško krizo in da čaka vlado v novem mandatu veliko bolj zahtevno obdobje reform, ki bodo verjetno morale biti nekoliko ostrejše, kot bi bile, če bi s tempom, kot ga je moja vlada ubrala za reforme, nadaljevali do konca,« je dejal premier Pahor. Ne glede na to, pa Slovenija ostaja v krogu držav, ki so izven neposredne nevarnosti dolžniške krize, in se je ne omenja kot problematične države, čeprav je odlaganje nepriljubljenih reform prispevalo k temu, da je bolj na robu varnosti, kot bi si premier Pahor želel. »Nekoliko trše bo šlo v novem mandatu, a še vedno imamo potencial, da se izvlečemo,« je še ocenil slovenski premier ter poudaril, da »je potrebno imeti pred očmi eno bistveno stvar – Slovenija se ne sme zadolžiti čez okvire, ki bi jo spravili v tabor tveganih držav. Pokojninska reforma pa je – to je mnenje vseh mojih kolegov – v Sloveniji najbolj pomembna reforma,« je še poudaril premier Pahor. Ta bo namreč pokazala na odločenost Slovenije, da obvlada javne finance, saj je med državami, ki imajo najnižjo upokojitveno starost. Ob tem je spomnil na sosednjo Italijo, ki bo s pravkar sprejeto reformo upokojitveno starost zvišala s 65 na 67 let.