NOVICA
Predsednik vlade Janez Janša: Okoliščine nas bodo prisile, da bomo zlato fiskalno pravilo vnesli v ustavo
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je po današnjem sestanku predsednikov in predsednice parlamentarnih strank ter vodij poslanskih skupin, na katerem dogovora o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo niso dosegli, izrazil prepričanje, da bo Slovenija zlato fiskalno pravilo v ustavo vendarle morala vpisati, v kar nas bodo prisilile okoliščine, vendar pa bo cena za tovrstno odlašanje visoka.
Ob tem je poudaril, da so razlike glede tega, da zlato fiskalno pravilo oziroma uravnotežen proračun kot obvezo zapišemo v ustavo, nastale zaradi politizacije omenjenega vprašanja. Opozicija bi namreč bila pripravljena isto vsebino vpisati v navaden zakon, kar dokazuje, da pri omenjenem vprašanju ne gre za vsebino. Vendar po besedah predsednika vlade zaveza, ki smo jo dali s podpisom fiskalnega kompakta, od nas terja, da to vprašanje rešimo na ustavni ali tej podobni ravni. »Če bi Slovenija to skušala urediti z navadnim zakonom, bi naši partnerji to vzeli kot slabo šalo, zato vlada takšnega zakona ne bo predlagala,« je dejal. Ob tem je poudaril, da bodo tisti, ki so podporo vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo najprej obljubili, sedaj pa izražajo nasprotovanje, morali prevzeti odgovornost za visoko ceno, ki jo bomo zaradi tega odlašanja plačali. »Neposredna posledica prelaganja ali nesposobnosti sprejemanja potrebnih odločitev in padca bonitetnih ocen, je dražje zadolževanje, od katerega je Slovenija odvisna,« je poudaril premier.
Predsednik vlade je tudi pojasnil, da so na današnjem sestanku ugotovili, da so delovne skupine vendarle dosegle nekaj napredka pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in o rešitvah, potrebnih za sanacijo bank. Obe delovni skupini, ki sta usklajevali to zakonsko materijo, pa bosta v prihodnje še nadaljevali z delom.
Slovenski premier je v izjavi za medije izpostavil, da se je vlada po nedavnem drastičnem padcu bonitetnih ocen države in komercialnih finančnih institucij odločila, da spremeni nekatere prioritete. »Tako bo v kratkem v proceduri zakonodaja s področja modernizacije trga dela in pokojninskega sistema,« je dejal in dodal, da sta obe opozicijski stranki sprejeli ponudbo, da se omenjena zakonodaja usklajuje z njima na enak način kot zakon o državnem premoženjskem holdingu in zakon o sanaciji bank. Predsednik vlade je ob tem tudi opozoril, da je časa za usklajevanje o tej zakonodaji malo oziroma le do začetka jeseni.
Predsednik Vlade RS Janez Janša obenem še vedno dopušča možnost vezave zaupnice na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe, »ki so nujno potrebni zato, da koalicija normalno deluje.« Ob tem pa poudarja, da gre pri instrumentu zaupnice za povsem normalen instrument, ki se ga v evropskih državah pogosto uporablja in ki ne bi smel povzročati posebnega vznemirjenja. Po besedah predsednika vlade bi namreč več vznemirjenja v javnosti moralo povzročati dejstvo, da zamude pri ukrepanju stanejo in da se bodo odrazile v padcu standarda, ki bo večji kot bi to bilo potrebno.
Glede ugibanj o padcu vlade in morebitni tehnični vladi pa je predsednik vlade dejal, da se koalicija na današnjem sestanku ni ukvarjala z zadevami, ki so v tem trenutku drugotnega pomena, temveč s pripravo proračunov za prihodnji dve leti.
Premier Janez Janša je dejal še, da se moramo v Sloveniji z razmerami, v katerih smo soočiti in opozoril, da prihaja čas, ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo »ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev, ne parlamentarne stranke«, pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. »In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen,« še dodaja premier.
