NOVICA
Intervju predsednice Vlade Republike Slovenije mag. Alenke Bratušek za Radio Slovenija, v oddaji Studio ob 17h
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, lepo pozdravljeni. Gostja današnjega Studia ob sedemnajstih je predsednica slovenske vlade, magistrica Alenka Bratušek. Gospa Bratušek, dober dan, dobrodošli v studiu Radia Slovenija.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Dober dan.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: Če greva takoj na začetku, k danes aktualnim zadevam. Danes smo dobili kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor, gospoda Sama Omerzela. Gre, kot so zapisali v Državljanski listi, za uspešnega podjetnika, elektroinženirja, inovatorja, pa me zanima, zakaj ste se odločili zanj oziroma kako vi gledate nanj? In pa, predvsem, da so se pojavile tudi že nekatere sence dvoma o njem, predvsem glede domnevnega poslovanja njegovih podjetij in povezanih družb, z državo in Mestno občino Ljubljana, pa tudi o nekaterih povezavah, diši po političnih povezavah. Lahko tole komentirate?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Jaz sem se z gospodom Omerzelom včeraj sestala. Pogovarjala sva se o tem, kaj bo kot minister delal. Pri pogovoru je sodeloval tudi predsednik Državljanske liste in jasno sem vprašala, ali je možnost za kakršne koli probleme oziroma pomisleke, da bi se nam zgodilo kaj podobnega, kot se je zgodilo z gospodom Maherjem. Oba sta to odločno zavrnila. Sem pa tudi vsem predsednikom strank povedala, da za svoje kadrovske predloge odgovarjajo predvsem oni. Jaz nisem kriminalistka, ki bi lahko preverjala kakšno ozadje imajo določeni ljudje. Tako, da jim v tem segmentu moram zaupati in kot rečeno, sem včeraj to še posebej izpostavila. Sodeč po pogovoru je gospod Omerzel strokovno absolutno kompetenten kandidat.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: No, zaplet z gospodom Maherjem, če bi se slučajno ponovil zdajle z gospodom Omerzelom, ni ravno dober start vlade. Vlada bi se morala zdaj, na začetku predvsem posvetiti iskanju rešitev, ne pa iskanju novih ministrov. Domnevam, da se strinjate s tem?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Vsak dan se posvečamo tudi krizi. Glede gospoda Maherja pa poudarjam, da smo si kot vlada postavili visoke standarde, ki se jih vsi zavedamo in bodo veljali za vse.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: No, kar zadeva razmere v državi, danes je Urad za makroekonomske analize in razvoj znižal napoved gibanja, gospodarskih gibanj za letošnje leto. Potem, ko je lani bruto družbeni proizvod padel za 2,3 odstotka, naj bi letos padel še za 1,9 odstotka. Najprej je bilo predvideno 1,4 odstotka. Pa še ta napoved bo veljala le, če se ne bo dodatno poslabšalo stanje v evro območju in če bomo nadaljevali s konsolidacijo javnih financ. Slabe novice za začetek vaše vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Včeraj smo kar eno uro in pol na vladi razpravljali o stanju v državi in lahko rečemo, da gre za slabe novice, vendar so bile na nek način pričakovane. Želela pa bi poudariti, da so te napovedi v bistvu posledica ekonomske politike prejšnje vlade in seveda tudi nekoliko spremenjenih razmer v Evropi. Mi nismo oaza sredi Evrope, ki ne bi čutila vpliva sprememb. In zavedamo se, da je z zastavljenimi projekti, ki bodo Slovenijo popeljali iz krize, treba nadaljevati. Eden izmed njih je konsolidacija javnih financ. Verjamemo, da bomo svoje probleme rešili sami in se v tem trenutku ne oziramo toliko na napovedi, ampak na naloge, ki so pred nami.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: No, ampak vendarle. Tako nekateri domači analitiki, strokovnjaki, kot nekateri tuji, svarijo, da bi lahko bila Slovenija naslednja, ki bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Letos bi se morali do junija zadolžiti za, od tri do štiri milijarde evrov, če podatki, ki se pojavljajo v medijih držijo. Menda naj bi imela Slovenija le še dva časa, da se izogne tej mednarodni pomoči oziroma, da prepreči. Kako realna so ta opozorila in kaj boste naredili, predvsem, da se to ne bo zgodilo?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tudi pred enim letom se je veliko govorilo o tem, da je Slovenija tista, ki bo zaprosila za pomoč, pa smo videli, da se z reformami, ki so bile narejene, to ni zgodilo. Govorim o pokojninski reformi ter o reformi trga dela. Mogoče bi bilo bolje, če bi ti dve reformi sprejeli kakšno leto prej, ampak bile so. Konsolidacija javnih finance se je začela in z njo bomo nadaljevali. Sami moramo pokazati, kakšna pot je prava. Konsolidacija javnih financ, sanacija bančnega sistema, upravljanje državnega premoženja, tako kot je treba, skratka, z vsemi jasnimi cilji, ki si jih bo vlada zastavila. In jaz res verjamem, da te probleme lahko rešimo sami, ker če ne, funkcije, ki sem jo prevzela, ne bi prevzela.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: Ampak, ja, če dovolite, mislim, da bi morali v tem trenutku, najbrž, ko bomo se morali v kratkem zadolžiti, da bi morali na nek način pomiriti mednarodne finančne trge, obresti oziroma donosi na slovenske obveznice so se približali tej psihološki meji sedmih odstotkov. Taka cena zadolževanja je najbrž nevzdržna. Nekaj bo treba narediti, se pravi, naredite pa lahko samo z jasnimi zagotovili o nadaljevanju fiskalne konsolidacije in vodenju jasne ekonomske politike.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Se strinjam. In v tem trenutku, glede na to, da smo vlado prevzeli pred osmimi dnevi, s konkretnimi številkami težko razpolagamo. Naša obveza je, da v roku enega meseca pripravimo konkretne dokumente, iz katerih bodo razvidne konkretne številke. In za temi številkami moramo stati mi, se pravi, naša vlada in seveda tudi naslednje vlade. Ker največji problem Slovenije v preteklosti je bil ta, da smo mi iz leta v leto, da ne rečem iz polletja v polletje, spreminjali svoje številke. Glede zadolževanja pa še to. Seveda je naš interes, da se zadolžimo po čim nižji obrestni meri. Mislim pa, da je prav, da finančnim trgom zelo jasno povemo, da ne rabimo denarja samo za financiranje proračuna, rabimo ga tudi za zagon gospodarstva in za pomoč pri sanaciji bančnega sistema. Mislim, da je treba to jasno ločiti in tudi povedati finančnim trgom. Ker moj občutek je, da v bistvu finančni trgi najtežje dajo denar za financiranje proračuna, vse ostalo bi nekako lažje spravili skozi finančne trge. Tako, da minister za finance res noč in dan dela predvsem na problemu bank, ki ga tudi glede na svojo prejšnjo zaposlitev dobro pozna in se stvari nadaljujejo. Nič se ni ustavilo. Zato me ta dvig obresti nekoliko preseneča, ker mi niti enega projekta, ki je bil začet, nismo ustavili. Družba za upravljanje terjatev v okviru sanacije bank se je začela vzpostavljati in to vzpostavljanje se pelje naprej. SOD se bo preoblikoval v slovenski državni holding, konsolidacija javnih financ se bo nadaljevala. Obe reformi, ki sem jih že prej omenila sta bili sprejeti, tako da se res v tem trenutku ni, v bistvu, spremenilo nič. In upam, da bomo tudi s številkami, res v kratkem, samo razumeti je treba, da ne v osmih dneh, prepričali ljudi in finančne trge, da smo kompetentni in da bomo stvari postavili tako, kot jih je treba.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: Ni torej mogoče govoriti o kakem zasuku ekonomske politike v nasprotno smer, v smer večanja javne porabe. In podobno, kot so nekateri razumeli - namreč, tudi pri nas so nekateri govorili o tem, češ, da ta nova vlada zdajle opušča politiko varčevanja in spet sprošča večjo porabo.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tisti, ki so to govorili, me potem niso poslušali, tudi v zadnjem letu mojega delovanja v Državnem zboru. Iz mojih ust nikoli ni bilo slišati, da varčevanje ni potrebno. Absolutno je potrebno. To kar smo mi poudarjali je, da mora bit varčevanje takšno, da ne škoduje pretirano gospodarski rasti. Makroekonomski kazalci nam kažejo, da so določene stvari pri ekonomski politiki bile mogoče malo napačne. In samo tisti delček, govorim o sredstvih za investicije, bi si mi želeli povečati. Nikakor pa ne, da je zdaj varčevanja konec in da bomo zapravljali na veliko. In tega iz mojih ust ni bilo nikoli slišati.
DRAGO BALAŽIČ, voditelj: Cilji, sprejeti z letošnjim proračunom očitno ne bodo izvedljivi, vsaj tako ste dejali pred dnevi v državnem zboru. Primanjkljaj bo težko, najbrž, spraviti pod tri odstotke, kar smo se, sicer, zavezali tudi Evropski uniji. Lahko torej domnevamo, da je bil proračun nerealno zastavljen? In pa, seveda, najbrž se bo treba z Evropsko komisijo pogajati in pogovarjati o tem problemu, o tem, da ta naša zaveza ne drži.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tudi po sprejetem proračunu primanjkljaj širšega sektorja države ne bi bil pod tremi odstotki. Primanjkljaj proračuna bi znašal nekoliko manj kot 3 odstotke. Vse skupaj bi tudi po ocenah prejšnjega ministra prišli nekje od 3,5 do 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Zavedam se, da se je z Evropo treba izpogajati, za to, da dovolijo, da konsolidacijo raztegnemo na nekoliko daljši čas. Če naredimo konkreten, kompetenten načrt, ga pokažemo in se tega potem res držimo, sem prepričana, da bo tudi Evropa razumela, da je te stvari treba nekoliko zamakniti. In mislim, da ne bi bili prva država, ki bi ta popust, v narekovajih, dobila.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Torej še ni jasno, rebalans, da ali ne?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Začeli smo pogajanja s sindikati javnega sektorja. Minister Virant se zaveda, da je to skoraj njegova ključna naloga. Tako da upam in verjamem, da bomo uspeli priti skupaj pri masi plač, ki je v tem trenutku skoraj ključna znotraj tega proračuna.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Gre za znižanje pet odstotkov, ne?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Gre, vendar znižanje ni linearno. Bolj je pomembno, da se dogovorimo za ukrepe, ki bodo pripeljali do tega, da ne bi bilo treba veliko dodatnega denarja za sredstva za plače. Ta del je, v bistvu, v tem trenutku najbolj odprt v proračunu. Jaz sem prosila vse ministre, da po svojih finančnih načrtih pogledajo, kje so problemi, da dobimo jasno sliko. In šele potem se bomo odločali kdaj, če bo potrebno iti v rebalans.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, je pa nekaj: ko se pogovarjamo o teh pogajanjih z javnim sektorjem, dlje ko bodo ta pogajanja trajala, dlje kot, dlje ko bomo začeli uvajati ukrepe v skladu z novim dogovorom, če bo do njega, seveda, prišlo, ne, večji bo potem potrebno to, ali nižanje oziroma bolj koreniti bodo morali biti ukrepi.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Da, se strinjam.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Se v javnem sektorju sindikati tega zavedajo, po teh prvih pogovorih?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Jaz mislim, da se zaposleni v javnem sektorju tega zavedajo. Meni je žal, da prejšnja vlada v tem prehodnem obdobju ni nadaljevala pogovorov. In mislim, da je tukaj ključen problem, da je bilo preveč ultimatov na strani vlade in da zato pogovori niso potekali tako, kot bi morali. Jaz upam, da se vsi skupaj zavedamo, da je za našo Slovenijo treba nekaj narediti. In, da bomo vsi pripravljeni na to in v dialogu iskali rešitve. Ne z grožnjami na eni ali na drugi strani, ampak v dialogu. In kot sem rekla, jaz mislim, da se zaposleni zavedajo, da bo nekaj treba narediti.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): V zvezi s tem je danes prišla novica, ki je, bi rekel, slaba za javne finance, pa morda dobra za zaposlene. Namreč, da je višje delovno in socialno sodišče razsodilo, da je vlada javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje devetnajstih mesecev. Torej, od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, se pravi, do začetka veljavnosti ZUJF-a.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tega podatka nisem poznala, tako da bom težko komentirala. Vendar se še od takrat, ko sem bila zaposlena na Ministrstvu za finance, spomnim, za kakšno stvar gre. In seveda bom tudi to morala najprej prebrati in preučiti in videti, kako bomo problem lahko rešili. Je pa sodba sodišča, sodba sodišča, ki jo je treba spoštovati.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Seveda. To so, seveda, dodatne obveznosti, tako kot so dodatne obveznosti, izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, da je treba 26 tisoč upokojencem, tistim, ki so jim bile zmanjšane pokojnine, da jim je treba vrniti na prejšnjo raven. Pa ni še jasno kaj je z lanskim regresom, več bo šlo za štipendije. Pa, na koncu koncev, tudi še odškodnina za izbrisane čakajo proračun.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Se strinjam, zato morate razumeti, da o konkretnih, skupnih, globalnih številkah težko govorim, dokler vsega tega ne damo na mizo in tudi ne ugotovimo, kako bomo te stvari reševali. Se pa vsi pristojni ministri že ukvarjajo s tem. Glede plač pa danes nisem uspela govoriti z ministrom Virantom.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, ampak, če ostaneva samo za trenutek pri tem javnem sektorju. Dejstvo je, ne, da je preobširen, da se je število zaposlenih v zadnjih letih v javnem sektorju povečevalo. Preobširen je, seveda, na naš sedanji bruto družbeni proizvod, ne. V kakšnih drugačnih razmerah bi bil pravšnji, ne, al pa še celo morda premajhen. Zdaj, glede na to, da ste rekli, da naj bi ta vlada vladala eno leto, pa potem videli kako naprej. Ampak, najbrž v tem letu dni se ne boste resno lotili programa racionalizacije javnega sektorja. Ali pač?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Jaz mislim, da program racionalizacije poteka. Vedno povem, kadar do tega pogovora pride, da sem sama kot direktorica direktorata za proračun v šestih letih znižala število zaposlenih za dvajset odstotkov. In to brez odpuščanja, z nenadomeščanjem tistih, ki so odhajali. Hočem povedati, da se - vprašanje, če se da na vseh segmentih enako - ampak, da se narediti plan racionalizacije. Je pa težko reči: »Kar vsi po pet odstotkov,« na primer. Treba je pogledati po sektorjih znotraj javne uprave in videti. Mogoče se da kje več, mogoče se da kje manj, ampak mislim, da ni rešitev, da rečemo, pet odstotkov ljudi bomo odpustili, zdaj se pa znajdite. To ni prava rešitev. Morajo se pa vsi šefi, ki so po teh raznih organizacijskih enotah zavedati, da je tudi njihova odgovornost, da racionalno opravljajo s tem, kar imajo na voljo. In racionalizacija tudi pri zaposlenih je delček tega.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ja, najbrž nam nič ne bo pomagalo, dokler ne bomo zagnali gospodarstva in dokler ne bomo imeli spet gospodarske rasti, če bo gospodarstvo upadalo iz leta v leto, ne, potem bo javni sektor vedno preobširen, a ne. Tudi, če ga bomo še tako krčili. Zdaj, kako zagnati gospodarsko rast? Nas bo rešil holding? Kaj nas bo rešilo? Investicije v velike, v velike infrastrukturne projekte? Mala, srednja podjetja?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Strinjam se z vami in tudi v parlamentu sem velikokrat povedala, da samo varčevanje pelje samo navzdol. Smo za to, da takoj začnemo z velikimi infrastrukturnimi projekti, ki so pripravljeni. Minister za gospodarstvo je že opravil nekaj obiskov. Bil je v Kopru, obiskal bo tudi Velenje, da se prepričamo, kaj se da res takoj narediti. Druga stvar so mala in srednja podjetja. Tukaj smo se dogovorili, da bi skušali z olajšavami na prispevke zagotavljati nova delovna mesta. V tem primeru ne moremo govoriti o izpadu, saj dajemo olajšavo na delovnem mestu, ki ga danes ni in ga šele naredimo. V tej smeri poteka priprava ukrepov na Ministrstvu za gospodarstvo. Velik potencial je po naših ocenah in podatkih, ki smo jih dobili, tudi v evropskih sredstvih. Na voljo jih je še kar zajeten kup.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): S tem, da je treba tukaj imeti, seveda, svoja sredstva, to del, svojih sredstev, ne. V večini primerov.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Ampak manjši del. Za vsak posamezen resor težko povem, ampak kar velik del sredstev je že načrtovan v proračunu in domnevam oziroma pravilno bi bilo, da je tudi sorazmerno lastna udeležba Slovenije že načrtovana. Če pa ni, pa bo prioriteta to, da zagotovimo delček v proračunu in začnemo z zagonom. Mi se zavedamo, da v enem letu ne bomo obrnili stvari čisto proti zvezdam, ampak že to, da ustavimo padanje, bi pomenilo veliko. In minister za gospodarstvo, ki je sam podjetnik, zelo dobro razume, kakšne stvari podjetniki potrebujejo. Predvsem se pa zaveda, da morajo biti te rešitve hitre. Primer Cimosa rešujejo že osemnajst mesecev. Nedopustno je, da v osemnajstih mesecih država, pa naj bo to SOD ali vlada ali kdor koli drug, ne uspe najti rešitve za podjetje, s katerim je povezano sedem tisoč delovnih mest. Tako da tudi v Cimosu je minister za gospodarstvo že bil in teh težav smo se začeli lotevati operativno.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ampak, kakšen naj bi bil model reševanja, recimo, teh podjetij v težavah? Da država vstopi oziroma država zagotovi sredstva za ta podjetja ali kako?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Da.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Nekateri so zelo skeptični glede takšnega načina reševanja. Konec koncev, poznamo, ne vem, primer Adrie, recimo, pa še nekaterih podjetij, kamor je, se je steklo kar nekaj denarja iz državnega proračuna oziroma državnega denarja. Pa potem prave rešitve za ta podjetja ni bilo.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tako minister za finance, kot minister za gospodarstvo zagovarjata, da je potrebno pomagati samo tistim podjetjem, ki imajo možnost razvoja. Odgovor je, da ne bomo naredili še ene Adrie. Slika podjetja mora biti jasna, mora imeti prihodnost. In za Cimos mi oba zagotavljata, da temu je tako. Cimos bo prav vzorčen primer, kako bi lahko država skupaj z bankami, ki imajo kar konkretne kredite v teh podjetjih in mogoče tudi z upniki, če jim kaj dolgujejo, zastavili korake za naprej. Temu bi nato sledili pri drugih podjetjih, vendar samo pri tistih, za katere se bomo odločili. Tukaj je mogoče razlika med nami in prejšnjo vlado, ki je razumela, da bo z vzpostavitvijo družbe za upravljanje slabih terjatev naredila vse. Po naši oceni, je tako: če ne bomo pomagali ali spodbudili gospodarstva, nam tudi ta sanacija ne bo pomagala nič. Če mi pomagamo gospodarstvu, bo gospodarstvo lahko vrnilo to, kar je dolžno bankam in zdi se nam, da bo ta krog bolj realno zaprt in usmerjen v prihodnost.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ampak, ali ni prava pot v privatizacijah teh podjetij? Zdaj, problem je najbrž, da večine teh podjetij, ki so v težavah, enostavno ni mogoče privatizirati, ker kupcev zanje ni. Vlagateljev..
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Pa tudi cena bi bila verjetno ekstremno, ekstremno nizka. Tudi, če bo država pomagala in vstopala v podjetja, je treba že danes oziroma takrat, ko bomo v to šli, povedati, kdaj bomo iz podjetja izstopili. Se pravi, ga prodali. To ne bo neka nacionalizacija, da bo država vsepovsod, ampak je treba jasno pokazati sliko in časovni okvir, kdaj bi iz teh podjetij izstopali. Seveda smo se zavezali, da pripravimo tudi strategijo upravljanja premoženja. Tam bomo definirali, katera so po mnenju vlade oziroma koalicije strateška podjetja za našo državo. Potrebno pa je izbrati pravi trenutek za prodajo podjetja. Če je danes cena enormno nizka in nam analitiki oziroma poznavalci razmer povedo, da bi bila čez pol leta ali pa čez eno leto višja, verjetno ne bomo rinili v prodajo po ekstremno nizki ceni. Zavezali pa smo se, ker se nam zdi pomembno, da se Slovenija odpre za tuj kapital, da bomo vsaj z eno prodajo večje gospodarske družbe začeli in jo skušali tudi v enem letu končati. Ker to niso postopki, ko se dva dogovorita in je v treh dneh vse končano. Gre za kar zapletene postopke, cenitve in tako naprej.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Nam lahko izdate katera so ta podjetja, recimo, ki bi prišla v poštev? Ne vem, Telekom, zavarovalnica.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: O posameznih podjetjih se v tem trenutku nismo dogovorili. Bomo pa res v kratkem pripravili strategijo upravljanja s premoženjem ker jo moramo tudi po zakonu. In tam bo moralo biti vse jasno definirano.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Pa ste prepričani, da boste glede tega dobili soglasje v koaliciji? Vemo, da so glede privatizaciji in prodaje državnega premoženja in državnih podjetij, tukaj kar precejšnje razlike med vami, med partnericami v koaliciji.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Prepričana sem, da se bomo uspeli dogovoriti. Ko smo se pogovarjali, se meni razlike niso zdele tako velike. Da niso nepremostljive se vidi po tem, da sedimo za isto mizo. Konec koncev pa je prav, da ne mislimo vsi enako. Enoumja v državi si ne želi nihče. Mislim, da se lahko dogovorimo.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, kar zadeva pomoč gospodarstvu, seveda, zdaj, zadeva zveni dokaj prepričljivo, ne, ampak potem je po navadi, ne, problem v podrobnostih. Se ne bojite, da bi, recimo, se potem o tem, kateremu podjetju pomagati in na kakšen način, da bi se to odločalo spet v odvisnosti od tega, kateri lobi je močnejši, kateri prepričljivejši? Da bodo tu spet delovala neka, neka ozadja in neke skupine, interesne, in da se bi potem ta načrt sfižil?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Jaz verjamem, da ne. Takoj sem povedala, da bo prva prioriteta to, da ima podjetje možnost razvoja in rasti. To je vse, in to mi zagotavljata oba najbolj pristojna ministra. Verjamem, da bomo te ocene sposobni narediti tako, da bodo strokovne in brez lobijev in ozadja.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ne, ker problem v Sloveniji najbrž je, učinkovitost upravljanja državnega premoženja; konec koncev, vidimo, da tam kjer ima država večinski delež, ali pa niti ni nujno, da je večinski, se z vsako oblastjo zamenjajo, najprej nadzorni sveti, potem takoj uprave, ki se, seveda, potem ukvarjajo, namesto z razvojem podjetja in z iskanjem najboljših poslovnih odločitev, se ukvarjajo s tem, kako čim dlje preživeti na položaju in kako se ubraniti pred, pred novimi, v narekovaju, plenilci?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tukaj se pa zelo strinjam z vami, mislim, da je največji problem našega gospodarstva, v tistem delu, kjer je država večinski lastnik, točno v tem, da vsako leto, vsake dve leti, ali pa ob vsakih menjavah, menjujemo tudi direktorje. In to je najslabše za družbo, kar se lahko zgodi. Zato je moje mnenje, da državna lastnina ni nujno najslabše, kar se lahko zgodi, je pa pomembno, da so ljudje, ki z njo upravljajo kompetentni in da se jih ne menjava z vsako vlado. V preteklosti je bilo marsikaj narobe in mi tega ne bomo ponavljali. Kadrovali bomo tam, kjer bo potrebno in upoštevali korporativne standarde upravljanja, ki veljajo tudi v svetu. Priporočila OECD so znana in tudi agencija, ki je bila sicer ukinjena, je postavila dobre standarde, kako priti do kompetentnih ljudi. Članska izkaznica ene stranke ne bo nikoli razlog, da nekdo postane direktor podjetja.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Mimogrede, omenili ste Sod, kaj je s Sodom in nadzornim svetom?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Ne vem, kaj bi bilo, jaz upam, da deluje.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Napovedane so bile kadrovske menjave, ne? Govorilo se je o tem, da naj bi, vsaj neuradno?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Lahko, da se je neuradno govorilo, ampak zgodilo se ni nič, kot lahko vidite. Upam in apeliram na vse predstavnike države v nadzornih svetih, da naj bodo pri kadrovskih rešitvah, ki se zdaj dogajajo, pazljivi, in naj upoštevajo merila, ki si jih je postavila vlada, konkretno pri gospodu Maherju, ki je odstopil zaradi kleti, ki naj bi jo imel zgrajeno na črno. In upam, da se bo enake standarde spoštovalo v podjetjih. Da nekdo, ki je na črno zgradil kaj še bistveno večjega, ne more postati direktor družbe.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Govorite o gospodu Türku, pri katerem pa se mi zdi, da je morda, glede njegovega vodenja Elesa, bolj sporno, bolj sporna odločba Računskega sodišča, pred leti, ko naj bi šlo za oškodovanje Elesa, ko je bil predsednik uprave tam.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tudi to je mene res zbodlo. Ne more za ministra veljati en standard, za nekoga drugega pa drug standard, ob tem, da je tisti objekt še desetkrat večji. Tako, da gre res moj apel vsem tistim, ki so v nadzornih svetih, kot predstavniki države, naj upoštevajo visoke standarde in strokovnost pri imenovanju ljudi.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Skratka, zagotavljate, da vaša vlada ne bo kadrovala po izrazito političnih kriterijih?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Jaz zagotavljam, da bomo kadroval skladno z najvišjimi standardi.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ti so?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Strokovnost, kompetentnost in izkušnje.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ko govoriva o kadrovskih zadevah, bi vas vendarle vprašal, kar precej menjav ste izvedli v zadnjih dneh, mislim, da so celo nekje že začeli šteti, da ste, ne vem, izvedli 35 takih menjav. Vprašal bi vas, tudi v vašem kabinetu je prišlo do sprememb; zanimivo se mi zdi, imenovali ste državne sekretarje, ki so pravzaprav vsi, vsi strankarsko aktivni, ali so poslanci ali so funkcionarji v stranki. Kako, da niste šli v te, ne glede na to, da, seveda, vsaka vlada ima pravico, da v svoj, da v… in vsak predsednik vlade ima pravico, da v kabinetu si postavi svojo ekipo, to je jasno, po kakršnih koli kriterijih. Ampak vendarle se mi zdi zanimivo, da ste rekrutirali te sodelavce v glavnem med poslanci oziroma med politično aktivnimi člani strank.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Na to sama nisem gledala tako. Najprej sem pogledala, kaj bi lahko, glede na svoje pretekle izkušnje, delali. Menim, da lahko v kabinetu zaposlujemo ljudi, za katere mislimo, da nam bodo najbolj stali ob strani. Ampak to velja strogo za kabinetne zaposlitve, drugje v državni upravi tega ne bi smelo biti.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ampak vseeno morajo zadovoljevati nekatere moralno etične standarde?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Seveda, o tem pa ni dvoma.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ne, sprašujem za to, ker recimo, gospod Gašpar Gašpar Mišič, ne želi, recimo, razkriti svojega premoženjskega statusa.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Kot poslanec je moral premoženjsko stanje prijaviti protikorupcijski komisiji. Nič pa ga ne zavezuje, da bi ga moral objaviti tudi javno, če tega ne želi in tudi jaz ga v to ne morem prisiliti. Sama pa razmišljam tako: če ima nekdo veliko in je to dobil na zakonit način, upam, da to ni greh. Seveda je moralo biti vse pridobljeno na zakonit način.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Vrniva se nazaj, prej sva ga omenjala že, holding, kaj se dogaja s holdingom? Omenili ste, da bo normalno funkcioniral, ostaja, ampak menda naj ne bi lastništva podjetij prenesli na holding. Zdaj to je, po mnenju nekaterih pravnikov sporno, pravijo, da potem ta oblika nima smisla.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Da, po mnenju nekaterih pravnikov. Po mnenju drugih pa je sporno tudi to, da bi prenesli lastništvo. Morda se bo slišalo grdo, ampak pri pravnikih lahko dobiš diametralno nasprotna mnenja. Bom pa skušala razložiti, v čem je razlika. Holding bo z vsem premoženjem upravljal samostojno, vlada mu ne bo dajala navodil, kako mora upravljati. V primeru prodaje nekega podjetja, pa kupnina ne bi šla na holding ampak v državni proračun. In to je bil razlog, da je kakšen kompetenten pravnik rekel, da je takšna rešitev kot velja danes, da damo lastništvo podjetij na holding, protiustavna. V pogovorih, ki smo jih imeli, smo se dogovoril, da je ključno, da se premoženje upravlja na enem mestu, brez vplivanja politike. To se je nam zdelo najpomembnejše.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): A kader za vodenje holdinga in za upravni odbor oziroma nadzorni odbor že imate, ali?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Postopek za člane nadzornega sveta se je v Državnem zboru že začel še pod prejšnjo vlado. Potem se je malo ustavil, tako, da bomo v najkrajšem možnem času, v roku desetih dni, pripravili spremembe zakona, ki bo to lastništvo uredil. Tako lahko zelo hitro pridemo do preoblikovanja. Ampak dokler pa tega ni, pa SOD opravlja nalogo enako, kot jo bo potem opravljal holding.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Kje boste iskali kadre za vodstvene funkcije v holdingu? Tudi v tujini? Mislim, da je gospod Kraljić nekoč dejal, da bo najbrž težko najti strokovnjake, ki bi lahko obvladali vodenje take institucije, ki bi se spoznali na toliko zelo različnih gospodarskih panog, konec koncev, različnih podjetij, različnih tipov vodenja.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Strinjam se s tem, da bodo podjetja imela svoja vodstva, ki se bodo ukvarjala z notranjo politiko. Se zelo strinjam, da skušamo ljudi poiskati tudi v tujini. Vendar pa tukaj zelo hitro trčimo ob problem, da so ljudje v tujini za takšno delo bistveno bolje plačani kot v Sloveniji. In če želiš dobiti kompetentnega človeka, je to lahko povezano s kar velikimi stroški dela. Ampak mislim, da nam ne bi smelo biti žal, če bomo plačali za te ljudi nekaj več, ampak bo potem tudi upravljanje boljše, kot je bilo do zdaj. Tako, da jaz ne vidim problema v tem, da gremo po kadre tudi v tujino in si tega celo želim. Kar pa ne pomeni, da doma nimamo strokovnjakov, ki bi lahko opravljali to delo. Včasih se mi zdi kar malo poniževalno, da je nekdo, ki pride iz tujine, več vreden od tistih, ki so doma, samo zato, ker je prišel iz tujine, oni pa so svoje delo do zdaj opravljali zelo dobro in kompetentno.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, ker pri tako imenovani slabi banki, imamo tako rekoč švedsko ekipo, ne?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Mislim, da so neizvršni direktorji trije. Pri izvršnih pa mislim, da je samo en tujec. Prav včeraj sem govorila z ministrom za finance, pa se še ni uspel sestati z njimi. Če imajo izkušnje in če so kompetentni, sploh, če imajo izkušnje s švedskega primera, sem zelo vesela, da so pripravljeni delati z nami.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ob svojem nastopu ste omenili tudi, zdaj, najbrž je nekaj temu pripomogel tud takratni čas, to je bil tudi čas protestov, da boste vzpostavili dialog s civilno družbo, domnevam, da tudi z gibanji in organizacijami, ki so se oblikovale na protestih. Zdaj, včeraj ste imenovali sekretarko v kabinetu predsednice vlade za stike s temi gibanji. Je ta dialog že vzpostavljen, ste se že srečali? Ali se dogovarjate, morda?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Svoje delo bo nastopila v torek in dogovorjeni sva, da takoj stopi v stik z njimi. Svojo obljubo še vedno držim in v zelo kratkem bomo dialog vzpostavili.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Kako vi gledate na te proteste, pa tudi na zahteve protestnikov, da bi morala odstopiti celotna politična elita, torej, tudi vi?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Že večkrat sem povedala, da razumem to, kar govorijo, sem pa hkrati kar malo žalostna, ker nas kar vse politike mečejo v isti paket. Tudi nas, ki smo v politiki v bistvu eno leto. Sama sem v Državnem zboru šele od predlanskega decembra. Vsi pa govorijo o dvajset let trajajoči stari politiki. Tako, da sem malo žalostna, da sodim v ta paket, jih pa tudi razumem. V politiko sem šla zato, ker sem res mislila, da se stvari da spreminjati na bolje. Moram pa priznati, da sem po enem letu dela v Državnem zboru zelo razočarana nad nivojem diskusije, razprav, govora in odnosa na sejah. Nisem si predstavljala, da se bodo stvari, kljub temu, da je bilo toliko novih poslancev, peljale, tako kot do sedaj. Res mislim, da je čas, da se tu nekaj spremeni.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, čeprav glede na napovedano, in glede na razmere, finančne, v državi, je najbrž pričakovati, da se bodo ti procesi nadaljevali, kajti, konec koncev, velik del ali pa dobršen del prebivalstva, najbrž ne bo živel nič boljše, ne, vsaj ne v kratkem ne. Tudi, če bi prišlo do nekega, do nekega preobrata, recimo, ampak tudi, ko bo prišlo do njega, bo trajalo kar nekaj časa, da se bodo življenjske razmere za en del populacije izboljšale. Se ne bojite oziroma računate, da bi lahko se, recimo, v kratkem, pojavili taki protesti tudi proti vam, proti tej vladi, mislim?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Zavedam se, da se samo z zamenjavo vlade problemi niso rešili, to je dejstvo. Povedala sem tudi, da politiki po moji oceni na ulici skupaj s protestniki nimamo kaj iskati in da se problemi rešujejo samo s pogovorom in dogovorom, za mizo. Upam, da bomo dialog vzpostavili čim prej, in ugotovili, katere stvari se v kratkem času da spremeniti. Morda je to sprememba zakona, ali pa še kakšna manjša stvar, da bo zaupanje v državo večje, kot je danes. Tako nizko, kakor je danes zaupanje v državo, s tem pa tudi v inštitucije in politiko, ni bilo še nikoli.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Protestniki oziroma ljudje, zahtevajo seveda več sodelovanja pri upravljanju države. In politika v glavnem, obljublja, da jim je glede tega pripravljena prisluhnit, ampak po drugi strani pa ravna, na nek način, nasprotno temu. Tukaj mislim, seveda, na zaostritve pri pogojih za sklic referendumov, ne.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Vesela sem, da ste me to vprašali in da lahko jasno povem, da pri teh pogojih ni nobenih zaostritev. 2.500 ljudi lahko začne postopek zbiranja podpisov, in še vedno jih je za začetek referenduma potrebnih 40.000. Malo bolj jasno pa bo pisalo, v katerih primerih do referenduma ne more priti. Pogoji za začetek ostajajo za ljudi popolnoma enaki, samoomejuje se politika, saj poslanci ne bodo mogli razpisati referenduma. To je potrebno poudarjati, saj se mi zdi, da se je pri ljudeh ustvaril občutek, da se jim s spremembami nekaj jemlje oziroma se jih dodatno omejuje. Na začetku je kdo res imel mogoče takšno idejo, pa tu ne mislim naše stranke, ampak smo vztrajali na tem, da se ti pogoji ne smejo spremeniti niti za en milimeter.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, omenili ste ugled politike. Ugled politike je seveda razmeroma nizek v Sloveniji, ne samo zaradi njene neučinkovitosti, ko gre za odpravljanje življenjskih problemov ljudi, ampak tudi zaradi korupcije, raznoraznih nepravilnosti, afer in tako naprej. Vi ste sicer nekajkrat dejali, da je boj proti korupciji tudi ena od prednostnih nalog vaše vlade. No, predsednik Protikorupcijske komisije, Goran Klemenčič, je pred dnevi zapisal, nekje, oziroma izjavil, da ste v omejevanju korupcije v koalicijski pogodbi, zapisali zelo malo. Dejal je, da nič o reformi financiranja političnih strank, nič o transparentnosti pri upravljanju državnih podjetjih, nič o omejevanju klientelizma in konflikta interesov, nič o mini sistemski reformi javnega naročanja, krepitvi statusa in pooblastil nadzornih institucij.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Bolj pomembno od tega, kaj smo zapisali v naš dogovor o sodelovanju, je to, kar bomo na tem področju dejansko naredili. In zaveza štirih strank je, da je boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji prioriteta.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Zapisali ste v tej koalicijski pogodbi tudi, da boste šli po enem letu v Državni zbor po zaupnico, a to, seveda, ne pomeni avtomatično, kot nekateri mislijo, da bodo po enem letu predčasne volitve. Če bo namreč volja večine takrat takšna, bo vlada ostala, ne? Torej, lahko se zgodi, da ta vlada potegne mandat tudi do konca.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Če bodo z našim delom zadovoljni ljudje.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ampak poslanci.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Mislim, da se poslanci strank, ki smo v to šli, zelo dobro zavedajo, da vlada, ki ima 15 do 20 odstotno podporo, ne more učinkovito delati. Takrat, ko bomo šli po zaupnico, bomo delovali v interesu ljudi.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Koliko je ta odstotek, ko boste rekli: zdaj pa dovolj?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Ne bi rada govorila o številkah. Že iz vzdušja, ki vlada v družbi, se vidi zadovoljstvo ljudi. In če bomo na pravi poti, potem bomo šli naprej, če ne, pa gremo na volitve. In tu ne vidimo posebnega problema.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Bivši predsednik vlade je omenjal, nekoč, 25 odstotkov, tudi lahko?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Tudi 25 odstotkov ni velika številka podpore vladi. Se pa zavedam, da je sprejem ukrepov, ki niso najbolj priljubljeni, povezan z nekoliko nižjo podporo. Ampak bolj pomembno od tega se mi zdi, da ljudje zaupajo, da to, kar delamo, delamo dobro in prav.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): O mednarodnih temah nisva nič rekla. Kdaj boste potovali v Bruselj? Prej, ko sva govorila o nujnosti pomiritve finančnih trgov in seveda, naših partnerjev, slovenskih partnerjev v Evropski uniji, glede razmer v Sloveniji, mi je, seveda, padlo tudi na misel, da bo najbrž potrebno te ljudi osebno, jih boste morali osebno tudi prepričevati, da je Slovenija na pravi poti. Načrtujete kakšno pot v Bruselj?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Nedvomno. Dogovarjamo se za sestanke tudi v Bruslju, saj je to zdaj naša velika družina. Osebno se bom zelo potrudila, da bom te stike navezala čim prej.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Je za vas, morda, težava, da vi, da vaša stranka ni članica katere od evropskih strankarskih povezav?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Ne, jaz mislim, da v tem trenutku, za reševanje problemov, ki jih mamo pred sabo, to ni nobena ovira.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): No, na teh strankarskih vrhovih, recimo, se marsikaj dogovarjajo in tudi dogovorijo, ne, in je potem lažje, recimo, pri odločanju, no, na sestankih.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Se strinjam, čeprav mislim, da to ne bo vplivalo na javno finančne rešitve, ki so ključna stvar in o tem bomo največ govorili na srečanjih.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): V torek je ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo. V Državni zbor prihajata tudi predsednik hrvaške vlade in zunanja ministrica. Očitno močno simbolno dejanje?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Zelo vesela sem, da se je predsednik hrvaške vlade g. Milanović odzval mojemu vabilu. Vesela sem tudi, da smo uspeli rešiti probleme z Ljubljansko banko in odprli pot do te ratifikacije, ker mislim, da je, ne samo za Hrvaško, ampak tudi za Slovenijo zelo pomembno, da Hrvaška vstopi v Evropsko unijo.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Še dobri dve minuti imava in tri vprašanja, mimo katerih skorajda ne morem. Del javnosti je prepričan, da so tudi pri vašem imenovanju imeli prste vmes strici iz ozadja. Da za vami trdno stoji in na vas vpliva bivši predsednik vaše stranke in ustanovitelj, gospod Janković. To je tudi namignil bivši premier ob primopredaji. Lahko zagotovite, da gospod Janković nima in ne bo imel vpliva na vlado?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Lahko zagotovim.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Vaš magisterij je za nekatere sporen. Kolikor vem o tem, o tej spornosti, se s to spornostjo ukvarja fakulteta, kjer ste magistrirali. Kaj veste v kateri fazi je to preverjanje?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Ne vem, ker nisem imela stikov s fakulteto. So pa oni edini, ki lahko ugotovijo kaj, če sploh kaj, je z mojim magisterijem narobe. Tega ne more delati podmladek katere koli stranke, še manj državni sekretar v kabinetu nekdanjega predsednika vlade. Še enkrat pa povem, da za svojim delom stoodstotno stojim.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Ste prva predsednica vlade. Je to prednost ali oteževalna okoliščina?
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Na to ne gledam niti kot na prednost, niti kot na oteževalno okoliščino. Si pa želim, da me ne bi obravnavali drugače, kot moje moške predhodnike.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Skratka, ni velike razlike, domnevam, še predvsem zato, ker je tudi vlada, kljub temu, pretežno moška.
MAG. ALENKA BRATUŠEK, predsednica slovenske vlade: Vlada je kljub temu pretežno moška, je pa vseeno kar nekaj odstotkov več žensk, kot jih je bilo v prejšnji vladi.
DRAGO BALAŽIČ (voditelj): Najlepša hvala. Današnji Studio ob sedemnajstih, v katerih, v katerem sem se pogovarjal s predsednico vlade, magistrico Alenko Bratušek, je s tem končan. Gospa Bratušek, hvala za odgovore in obisk na Radiu Slovenija. Vam spoštovani poslušalci, hvala za pozornost. Oddajo smo pripravili: tonski mojster Grega Ahlin, urednica Alenka Terlep in Drago Balažič.