NOVICA

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek v odgovorih na poslanska vprašanja: »Vsi ukrepi, ki so zgolj na papirju, so premalo. Treba jih je spraviti v življenje«

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je danes prvič v svojem mandatu in šest dni po tem, ko je prevzela krmilo vlade, odgovarjala na vprašanja poslank in poslancev v Državnem zboru. Prvi je predsednici vlade poslansko vprašanje zastavil Mihael Prevc iz poslanske skupine Slovenske ljudske stranke v zvezi s prvimi ekonomskimi ukrepi nove vlade, nadaljevanjem reformnega procesa ter prednostnimi nalogami. Premierka mag. Alenka Bratušek je v odgovoru uvodoma poudarila, da njena vlada žal glede na razmere, v katerih je prevzela vodenje vlade, nima veliko časa, da bi v miru in počasi pripravila program dela vlade, zato temelji "protikrizni načrt vlade na nadaljevanju vsega dobro zastavljenega v prejšnjem mandatu ter na poudarku na tistem, kar je bilo v prejšnjem mandatu zapostavljeno, to je zagon gospodarstva in novih delovnih mest". Konsolidacija javnih financ, upravljanje državnega premoženja na enem mestu ter sanacija bančnega sistema so prednostne naloge, ki jih bo izpeljalo Ministrstvo za finance, je še dejala predsednica vlade in nadaljevala, da se tudi program stabilizacije nadaljuje skladno s sprejetim zakonom, ki pa bo spremenjen, če se bo pokazalo za potrebno. V tem okviru je premierka napovedala večjo vlogo Banke Slovenije. "Vsi se zavedamo, da je sanacija bančnega sistema nujna in bomo z njo tudi nadaljevali," je še poudarila premierka mag. Bratuškova ter dejala, da stvari po 8. januarju niso zastale, kot je to dejal poslanec Prevc, da pa nobeni ukrepi na papirju niso dovolj, saj jih je treba izvajati in spraviti v življenje. Premierka je še odgovorila na glasove opozicije v zvezi z nezadovoljivimi ukrepi in jih opozorila, ali menijo, da so slabši, če jih izvaja druga vlada: "Ta vlada zaenkrat ni naredila nič drugače od tega, kar je bilo zastavljeno, pa že vsi govorijo o nujni pomoči." 

   

Matej Tonin iz poslanske skupine Nove Slovenije je zastavil poslansko vprašanje v zvezi z reševanjem gospodarske in finančne krize v Sloveniji. Predsednica vlade je odgovorila, da nikjer ni bilo zapisano napovedano znižanje mase plač ali konec varčevalnih ukrepov, kot je omenjal poslanec Tonin. Nasprotno s tem, je dejala premierka mag. Bratuškova: "Makroekonomski kazalci nam pritrjujejo, da slika ni dobra in da je varčevanje nujno. Znižanja mase plač ni težko pripraviti, težko je to uvesti v prakso in ob tem doseči tudi soglasje s socialnimi partnerji, zato se bodo pogajanja začela takoj." Tudi če se bo pokazalo, da je potreben dvig DDV, bo to vlada storila, ker je to najmanj škodljiv vpliv na gospodarstvo.  Odstopanja od sprejetega proračuna so velika, zadolževanja pa ni mogoče ustaviti v enem letu, zato bo treba najprej konsolidirati javne finance, je poudarila predsednica vlade v odgovoru in napovedala, da so se z ministri dogovorili, da bodo v desetih dneh pripravili pregled nad finančnimi načrti in težavami, s katerimi se srečujejo po resorjih. Na podlagi tega bo mogoče narediti podroben načrt reševanja težav. Zadolževanje državnega proračuna bo vlada v prvi vrsti namenila za zagon gospodarstva ter čim manj za tekočo porabo.

   

Jani Möderndorfer iz poslanske skupine Pozitivna Slovenija je predsednici vlade zastavil vprašanje v zvezi z realnim stanjem javnih financ. Premierka je odgovorila, da bo v celoti  seznanjena s stanjem v desetih dneh, ko bo prejela  pregled nad stanji in načrti ministrstev. Oris celotne slike pa kaže, da je načrtovani proračunski primanjkljaj v višini ene milijarde ocenjen prenizko, čemur po besedah predsednice vlade pritrjujejo tudi mednarodne institucije. Mednarodni denarni sklad Sloveniji napoveduje za milijardo in pol državnega primanjkljaja in ne milijardo, kot je predvideno v proračunu. "Ob tem je bilo za dve banki namenjenih 420 milijonov evrov, kar je javnofinančni primanjkljaj povečalo za 1,2 odstotka BDP, to je neugodna dediščina prejšnje vlade za sedanjo," je dejala premierka mag. Alenka Bratušek in opozorila še na 20 milijonov evrov obveznosti, ki bi jih Slovenija morala plačati lani, pa jih je prenesla v letošnje leto. Predsednica vlade mag. Bratuškova je še povzela, da se je slovenski javni dolg v lanskem letu povečal za sedem odstotnih točk na 54 odstotkov BDP. "To se je zgodilo v času vlade, ki je obljubljala, da je zadolževanja konec. Vendar mi se ne bomo ozirali nazaj, treba je pogledati naprej in zagotoviti, da bo konsolidacija javnih financ z racionalizacijo in varčevanjem tekla naprej," je dejala. V zvezi s primerjavo Slovenije s Ciprom je premierka mag. Bratuškova ponovno povedala, da je slovenski bančni sistem varen in stabilen, zato primerjava s Ciprom ni potrebna. Je pa opozorila, da se morajo vsi, ki o tem govorijo, zavedati teže svojih besed, še posebej tisti, ki so imeli vpogled v finance in so jih soustvarjali. "Nikakršna panika ni potrebna, Slovenija je sposobna stvari sama spraviti v red," je dejala v prepričanju, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči.